File manager - Edit - /home/u478019808/domains/bestandroidphones.store/public_html/static/img/logo/_ude_1.txt.tar
Back
opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-croatian/_ude_1.txt 0000644 00000013530 15025357016 0021027 0 ustar 00 Eto, ni genocid nije �to je nekad bio. Iznenada su poo�trili kriterije, nepo�teno podigli letvicu, i mi se nismo kvalificirali. Haa�ka presuda kako Srbi nisu napravili genocid nad Hrvatima, a ni obrnuto, ogor�ila je mnoge. Stvar je zavr�ila kao i ina�e kad se negdje moramo me�unarodno dokazivati, jednako kao nogometno prvenstvo u Brazilu ili rukometno u Kataru. U jednu rije�, suci su nas pokrali. Vijesti Ovo je gotovo jednodu�an zaklju�ak. Politi�ari se redom, i u vlasti i u opoziciji, trse koji �e djelovati zgranutije, oja�enije, kao kazali�ni amateri potreseno se hvataju za srce, a novine se natje�u u gnjevu za Haag koji je ponovno ravnodu�an za na�u agoniju devedesetih, no sve je to zapravo jedna kukavna i prijetvorna predstava jer druga�iji ishod nismo ni o�ekivali. Svakome je iole upu�enijem otpo�etka bilo jasno kako je ta optu�nica samo lakomisleno, neuko politi�ko razmetanje za doma�u upotrebu, proziran blef, mahanje praznom pu�kom. Desetke milijuna potro�ili smo na jednu uzaludnu sudsku bitku koja je samo trebala nahraniti na�e nacionalisti�ke iluzije. Za ljubav istine Napokon, po�etkom tjedna obistinilo se ono na �to su trezveniji odvjetnici godinama upozoravali. U Haagu su presudili kako genocida ovdje nije bilo. I zaista, po du�i govore�i, nije. Genocid, koji bi se na na� jezik najbli�e mogao prevesti kao istrebljenje, je velika i te�ka rije� koju ne valja olako izgovarati. Genocid je zlo�in iznad svih zlo�ina. Razaranje Vukovara bila je krvava, ljudski sramotna i vojni�ki ne�asna opsada jednog grada do njegovog potpunog iscrpljivanja, i dogodilo se tu koje�ta protiv zakona i boljih ratnih obi�aja, masovno i neselektivno bombardiranje ku�a, ubijanje civila, hladnokrvno strijeljanje ranjenika na Ov�ari, ali sve je to, ve� i samo po sebi dovoljno u�asno, opet te�ko ugurati u definiciju da se ?u cijelosti ili djelomi�no uni�ti jedna nacionalna, etni�ka, rasna ili vjerska skupina?. Koridorom izme�u blatnjavih rovova i tenkova tu�na je kolona prognanika naposljetku iza�la iz Vukovara, a ve�ina zarobljenika su se nakon nekoliko mjeseci premla�eni vratili iz srbijanskih logora. Da je stvarno bio genocid, nitko se ne bi vratio �iv. Ili bi �ivih barem bilo daleko manje. A jednako je bilo i sa Srbima u Oluji. ?U Oluji je po�injen genocid?, re�e mi nedavno jedan prijatelj, ina�e povjesni�ar. ?Gle, nije?, odgovorio sam mu ne�to i i�ivciran megalomanskim posezanjem za genocidom. ?U Oluji se dogodilo etni�ko �i��enje.? Nije to, naravno, ne�to na �to sam kao Hrvat specijalno ponosan, ali za ljubav istine mora se kazati kako je u opse�noj akciji zauzimanja Knina, Drni�a, Benkovca, Gra�aca i stotina kraj�kih i li�kih sela bilo razmjerno malo �rtava. Hrvatski vojni i politi�ki vrh razumno se odlu�io za protjerivanje umjesto istrebljivanja neprijatelja i za to je, da se ne la�emo i ne pravimo glupljim nego �to jesmo, imao pre�utnu suglasnost srpskog politi�kog i vojnog vrha koji je, podjednako razumno, shva�ao da vi�e nema snage dr�ati taj teritorij. Dva bliska pojma Mo�e vam se �initi da cjepidla�im, re�i �ete mo�da da sam cini�an u inzistiranju na odvajanju dva bliska, srodna pojma kao �to su etni�ko �i��enje i genocid, protjerivanje i istrebljivanje, no izme�u njih zbilja stoji jedna va�na, zapravo najva�nija, egzistencijalna razlika, ona izme�u biolo�ki �ive i biolo�ki mrtve �injenice. Ve�ina je ipak pre�ivjela, a meni je draga svaka od onih tisu�a i tisu�a glava na ramenima koje su odnijeli nesretni Srbi na traktorima, jednako kao �to me neopisivom sre�om ispunjava svaki onaj siroti Vukovarac koji se u masnicama vratio iz srbijanskog zarobljeni�kog logora. Takvim su se opreznim, osjetljivim pravnim distinkcijama vodili oni suci koji su odlu�ili da genocida, bjesomu�nog klanja ?do istrage va�e ili na�e?, kako je jedan ovdje prije mnogo godina precizno definirao genocid prije nego smo i znali za taj pojam, nije bilo. Ni srpskog nad Hrvatima ni hrvatskog nad Srbima. Pravo im budi, mudro i pravi�no su odlu�ili. Poru�ili su kako smo, istina, �inili stra�ne i ne�ovje�ne zlo�ine, kako smo nesumnjivo bili stoka prema svojim susjedima, ali ipak nismo onakva stoka kakvom se me�usobno do�ivljavamo. I to je, ako mene pitate, odli�na vijest. Divna vijest. Slo�it �u se bez ostatka s Antom Nobilom koji je prije nekoliko dana zaklju�io: ?Osobno sam izrazito zadovoljan �to moj narod nije stradao u genocidu, isto tako sam zadovoljan da moj narod nije po�inio genocid.? Svatko bi zdrave pameti, mislim, trebao tako razmi�ljati. Genocid? Ma, bje�i u vra�ju mater, kome to treba?! Ali, na�alost, treba. I treba mnogima. Narodu su drage neumjerene, stra�ne rije�i poput genocida, zlo�ina iznad svih zlo�ina, jer im je perverzna naslada druge prikazivati gorima nego �to jesu. Nacionalizam to stalno �ini, njemu nijedna svinjarija nije dovoljno velika. Mora je napuhati do pucanja. Nacionalizam ima vampirsku prirodu, ovisan je o krvi i nikad mu je nije dosta. Nedavno odba�ena haa�ka optu�nica za genocid u tome je smislu vrlo nalik trudu onih srpskih pseudopovjesni�ara, �ovinisti�kih imbecila koji nisu bili zadovoljni �udovi�no velikim brojem od sedamdeset tisu�a ubijenih u Jasenovcu, ve� su je morali pomno�iti cijelih deset puta, na sedamsto tisu�a. Bez iluzija Ni o Hrvatima ni o Srbima, da se razumijemo, ja nemam mnogo iluzija, ali ih dr�im mnogo moralnijima, ljudskijima nego �to oni jedni za druge dr�e. Sretna je okonlost, osim toga, da oni, sve kad bi i htjeli, genocid ne bi znali izvesti. To je, brate, ne�to za organiziranu, predanu i marljivu �eljad poput Japanaca ili Nijemaca, koji imaju tehnologiju, menad�ment, koji �e znati rije�iti trasportne, smje�tajne, komunalne i druge bezbrojne nevolje s kojima �e se suo�iti svatko tko poku�a takvo zama�no, silno klanje. Genocid je Mercedes me�u zlo�inima, a gdje bi Srbi to znali? Srbi su i Yugo Floridu zajebali. Jednaka je stvar i s Hrvatima. Koji put, vidite, nije ni lo�e biti pripadnik takvog jednog traljavog, nemarnog, lijenog i zaostalog naroda. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-hungarian/_ude_1.txt 0000644 00000003225 15025361041 0021707 0 ustar 00 T�j�koztatj�k a tanker�leteket az iskol�kba besziv�rg� szekta tev�kenys�g�r�l, amiben tudtukon k�v�l vesznek r�szt ezrek. A Klebelsberg Int�zm�nyfenntart� K�zpont naprak�sz inform�ci�kkal l�tja el a tanker�leteket a szcientol�giai egyh�z �s t�rsszervezeteinek m�k�d�s�r�l �s m�dszereir�l � k�z�lte a Klik, miut�n h�tf�n a T�rsas�g a Szabads�gjogok�rt arr�l �rt, hogy a szcientol�gusok drogter�pi�nak �lc�zva folytatj�k tev�kenys�g�ket iskol�sok k�r�ben. A TASZ jelent�se szerint a Szcientol�gia Egyh�z tagjai sz�mos olyan szervezetet hoztak l�tre, melyek �ltudom�nyos m�dszerekkel drogter�pi�nak vagy drogprevenci�nak �lc�zott marketingtev�kenys�get folytatnak az egyh�z befoly�s�nak n�vel�s��rt. A Klik az MTI k�rd�s�re kifejtette: a tanker�letek �s az int�zm�nyek el�zetesen sz�rik az iskol�kban megszervezend� prevenci�s esem�nyeket �s az el�ad�sokat tart� szervezeteket. A szcientol�gia alap�t�ja L. Ron Hubbard sci-fi �r�. Kritikusai �zleti szervezetnek tartj�k, mely a h�v�k kizs�km�nyol�s�b�l tartja fenn mag�t. A Magyarorsz�gi Szcientol�gia Egyh�zat 1993-ban a parlament destrukt�v szekt�nak min�s�tette, a Nemzetbiztons�gi Hivatal t�rsadalomra vesz�lyes mozgalomk�nt tesz r�la eml�t�st. A TASZ jelent�se szerint c�lja a min�l nagyobb gazdas�gi �s politikai befoly�sszerz�s. A ment�lis zavarokr�l, szenved�lybetegs�gekr�l �ltudom�nyos elm�leteket �ll�tott fel, �drogter�pi�inak� sz�mos hal�los �ldozata van. A drogmentes maratont szervez� �Egy�tt egy Drogmentes Magyarorsz�g�rt Alap�tv�ny� is a szcientol�gusok �rdekk�r�be tartozik, m�gis t�bb t�zezer iskol�st, sz�l�t, pedag�gust, sportol�t �s k�ztisztvisel�t mozgatnak meg, akik gyakran nem sejtik, hogy miben vesznek r�szt. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-slovene/_ude_1.txt 0000644 00000007425 15025361166 0020711 0 ustar 00 Zavod RS za zaposlovanje je na svojih spletnih straneh vzpostavil novo rubriko Skupaj do zaposlitve, v okviru katere bodo uporabnikom na voljo primeri dobrih praks oz. uspe�nih zgodb brezposelnih oseb, iskalcev zaposlitve in delodajalcev iz vse Slovenije. Kot ekonomski tehnik ni na�la slu�be, bilo pa je povpra�anje po varilcih in .... LJUBLJANA ? Zavod RS za zaposlovanje je na svojih spletnih straneh vzpostavil novo rubriko Skupaj do zaposlitve, v okviru katere bodo uporabnikom na voljo primeri dobrih praks oz. uspe�nih zgodb brezposelnih oseb, iskalcev zaposlitve in delodajalcev iz vse Slovenije. Trenutno so v rubriki objavljene tri zgodbe. Svoje izku�nje so javnosti zaupali Branko Ileni�, Darja Avgu�tin�i� in Mojca Rupert. Slu�ba v Esolu Ileni� pojasnjuje, da je leta 2012 pristal na cesti po 30 letih dela. ?Star sem bil 47 let, z zdravstvenimi omejitvami in na trgu dela za mnoge delodajalce nezanimiv za zaposlitev. Poleg tega je bila brezposelna tudi zakonska partnerka. Dru�ina z dvema �olajo�ima otrokoma je ostala brez sredstev za pre�ivetje,? se spominja. Branko je bil aktiven iskalec zaposlitve, zavod pa ga je v za�etku lanskega leta napotil na razgovor v podjetje Esol v �rnomlju, ki je ravno takrat potrebovalo delavce za delo v proizvodnji. S subvencijo, ki jo je delodajalec prek zavoda dobil za njegovo zaposlitev, je kon�no dobil delo. Esol je lani prek razli�nih razpisov zavoda omogo�il delo ve� delavcem: prek Delovnega preizkusa za mlade petim, prek Zaposli me �estim in prek Zaposli me A �tirim. Slu�ba pri Akrapovi�u Avgu�tin�i�eva medtem opisuje svoje spoznanje, da je varjenje tudi poklic za �enske. Kot pravi, je po poklicu ekonomski tehnik, a v �asu, ko je iskala delo, za ta poklic ni bilo povpra�evanja, zato je za�ela razmi�ljati o drugih zaposlitvenih mo�nostih. ?Ker je trenutno na trgu dela veliko povpra�evanje po varilcih, sva se skupaj s svetovalko zaposlitve odlo�ili, da grem na te�aj TIG varjenja. Vsi, ki sem jim omenila, v kaj se spu��am, so me za�udeno gledali in govorili, da je to mo�ki poklic, in me spra�evali, �emu mi bo ta te�aj koristil. Ker postopka TIG varjenja prej nisem poznala, sem o svoji odlo�itvi za�ela dvomiti �e sama, a sta radovednost in velika �elja po zaposlitvi premagali vse moje dvome,? navaja. Po opravljenem te�aju je bila povabljena na razgovor pri podjetju Akrapovi�, kmalu nato pa je dobila klic, da je izbrana. Slu�ba na univerzi ?V svoji kratki 'karieri' brezposelnosti sem se med kopico kraj�ih in dalj�ih brezpla�nih in pla�ljivih izobra�evanj med drugim udele�ila tudi BTC Campusa 2014. Vabilo s strani zavoda za zaposlovanje je zvenelo nekako tako: 'Udele�ite se dodatnega podjetni�kega izobra�evanja za iskalce zaposlitve.' Poziv je veliko obetal, realizacija pa je bila �e bolj�a,? pa svojo izku�njo predstavlja Rupertova, diplomirana politologinja, sedaj zaposlena na Centru za univerzitetni �port na Univerzi v Ljubljani. Mlad �lovek se mora pri iskanju dela po njenih besedah poslu�evati predvsem podjetni�kih na�el. ?Pri tem se je treba vpra�ati, kak�en je moj doprinos k podjetju oziroma k organizaciji, kjer se �elim zaposliti, in kdo ima ve�ji problem pri zaposlovanju, delodajalec ali iskalec zaposlitve,? svetuje. Trimese�no izobra�evanje je po njenih besedah temeljilo na razvoju ve��in, na�ina podjetni�kega mi�ljenja in empatije, udele�enci pa so pridobili tudi nekatera osnovna poslovna znanja, kot so ra�unovodstvo, marketing itd. ?Vse to smo po�eli neobremenjeno, pogosto celo preko igre. Ravno tu se je izkazalo, da lahko 'nepopisan list' pogosto poi��e veliko bolj�e re�itve, kot znanja polna glava,? zaklju�uje Rupertova. Pozitivni pogled na brezposelnost Zavod se je za objavljanje pozitivnih zgodb odlo�il, ker �eli prispevati k bolj pozitivnemu gledanju na obdobje brezposelnosti. Poleg tega �eli s tem spodbuditi iskalce zaposlitev in delodajalce. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-croatian/_ude_1.txt 0000644 00000013530 15025361303 0021534 0 ustar 00 Eto, ni genocid nije �to je nekad bio. Iznenada su poo�trili kriterije, nepo�teno podigli letvicu, i mi se nismo kvalificirali. Haa�ka presuda kako Srbi nisu napravili genocid nad Hrvatima, a ni obrnuto, ogor�ila je mnoge. Stvar je zavr�ila kao i ina�e kad se negdje moramo me�unarodno dokazivati, jednako kao nogometno prvenstvo u Brazilu ili rukometno u Kataru. U jednu rije�, suci su nas pokrali. Vijesti Ovo je gotovo jednodu�an zaklju�ak. Politi�ari se redom, i u vlasti i u opoziciji, trse koji �e djelovati zgranutije, oja�enije, kao kazali�ni amateri potreseno se hvataju za srce, a novine se natje�u u gnjevu za Haag koji je ponovno ravnodu�an za na�u agoniju devedesetih, no sve je to zapravo jedna kukavna i prijetvorna predstava jer druga�iji ishod nismo ni o�ekivali. Svakome je iole upu�enijem otpo�etka bilo jasno kako je ta optu�nica samo lakomisleno, neuko politi�ko razmetanje za doma�u upotrebu, proziran blef, mahanje praznom pu�kom. Desetke milijuna potro�ili smo na jednu uzaludnu sudsku bitku koja je samo trebala nahraniti na�e nacionalisti�ke iluzije. Za ljubav istine Napokon, po�etkom tjedna obistinilo se ono na �to su trezveniji odvjetnici godinama upozoravali. U Haagu su presudili kako genocida ovdje nije bilo. I zaista, po du�i govore�i, nije. Genocid, koji bi se na na� jezik najbli�e mogao prevesti kao istrebljenje, je velika i te�ka rije� koju ne valja olako izgovarati. Genocid je zlo�in iznad svih zlo�ina. Razaranje Vukovara bila je krvava, ljudski sramotna i vojni�ki ne�asna opsada jednog grada do njegovog potpunog iscrpljivanja, i dogodilo se tu koje�ta protiv zakona i boljih ratnih obi�aja, masovno i neselektivno bombardiranje ku�a, ubijanje civila, hladnokrvno strijeljanje ranjenika na Ov�ari, ali sve je to, ve� i samo po sebi dovoljno u�asno, opet te�ko ugurati u definiciju da se �u cijelosti ili djelomi�no uni�ti jedna nacionalna, etni�ka, rasna ili vjerska skupina�. Koridorom izme�u blatnjavih rovova i tenkova tu�na je kolona prognanika naposljetku iza�la iz Vukovara, a ve�ina zarobljenika su se nakon nekoliko mjeseci premla�eni vratili iz srbijanskih logora. Da je stvarno bio genocid, nitko se ne bi vratio �iv. Ili bi �ivih barem bilo daleko manje. A jednako je bilo i sa Srbima u Oluji. �U Oluji je po�injen genocid�, re�e mi nedavno jedan prijatelj, ina�e povjesni�ar. �Gle, nije�, odgovorio sam mu ne�to i i�ivciran megalomanskim posezanjem za genocidom. �U Oluji se dogodilo etni�ko �i��enje.� Nije to, naravno, ne�to na �to sam kao Hrvat specijalno ponosan, ali za ljubav istine mora se kazati kako je u opse�noj akciji zauzimanja Knina, Drni�a, Benkovca, Gra�aca i stotina kraj�kih i li�kih sela bilo razmjerno malo �rtava. Hrvatski vojni i politi�ki vrh razumno se odlu�io za protjerivanje umjesto istrebljivanja neprijatelja i za to je, da se ne la�emo i ne pravimo glupljim nego �to jesmo, imao pre�utnu suglasnost srpskog politi�kog i vojnog vrha koji je, podjednako razumno, shva�ao da vi�e nema snage dr�ati taj teritorij. Dva bliska pojma Mo�e vam se �initi da cjepidla�im, re�i �ete mo�da da sam cini�an u inzistiranju na odvajanju dva bliska, srodna pojma kao �to su etni�ko �i��enje i genocid, protjerivanje i istrebljivanje, no izme�u njih zbilja stoji jedna va�na, zapravo najva�nija, egzistencijalna razlika, ona izme�u biolo�ki �ive i biolo�ki mrtve �injenice. Ve�ina je ipak pre�ivjela, a meni je draga svaka od onih tisu�a i tisu�a glava na ramenima koje su odnijeli nesretni Srbi na traktorima, jednako kao �to me neopisivom sre�om ispunjava svaki onaj siroti Vukovarac koji se u masnicama vratio iz srbijanskog zarobljeni�kog logora. Takvim su se opreznim, osjetljivim pravnim distinkcijama vodili oni suci koji su odlu�ili da genocida, bjesomu�nog klanja �do istrage va�e ili na�e�, kako je jedan ovdje prije mnogo godina precizno definirao genocid prije nego smo i znali za taj pojam, nije bilo. Ni srpskog nad Hrvatima ni hrvatskog nad Srbima. Pravo im budi, mudro i pravi�no su odlu�ili. Poru�ili su kako smo, istina, �inili stra�ne i ne�ovje�ne zlo�ine, kako smo nesumnjivo bili stoka prema svojim susjedima, ali ipak nismo onakva stoka kakvom se me�usobno do�ivljavamo. I to je, ako mene pitate, odli�na vijest. Divna vijest. Slo�it �u se bez ostatka s Antom Nobilom koji je prije nekoliko dana zaklju�io: �Osobno sam izrazito zadovoljan �to moj narod nije stradao u genocidu, isto tako sam zadovoljan da moj narod nije po�inio genocid.� Svatko bi zdrave pameti, mislim, trebao tako razmi�ljati. Genocid? Ma, bje�i u vra�ju mater, kome to treba?! Ali, na�alost, treba. I treba mnogima. Narodu su drage neumjerene, stra�ne rije�i poput genocida, zlo�ina iznad svih zlo�ina, jer im je perverzna naslada druge prikazivati gorima nego �to jesu. Nacionalizam to stalno �ini, njemu nijedna svinjarija nije dovoljno velika. Mora je napuhati do pucanja. Nacionalizam ima vampirsku prirodu, ovisan je o krvi i nikad mu je nije dosta. Nedavno odba�ena haa�ka optu�nica za genocid u tome je smislu vrlo nalik trudu onih srpskih pseudopovjesni�ara, �ovinisti�kih imbecila koji nisu bili zadovoljni �udovi�no velikim brojem od sedamdeset tisu�a ubijenih u Jasenovcu, ve� su je morali pomno�iti cijelih deset puta, na sedamsto tisu�a. Bez iluzija Ni o Hrvatima ni o Srbima, da se razumijemo, ja nemam mnogo iluzija, ali ih dr�im mnogo moralnijima, ljudskijima nego �to oni jedni za druge dr�e. Sretna je okonlost, osim toga, da oni, sve kad bi i htjeli, genocid ne bi znali izvesti. To je, brate, ne�to za organiziranu, predanu i marljivu �eljad poput Japanaca ili Nijemaca, koji imaju tehnologiju, menad�ment, koji �e znati rije�iti trasportne, smje�tajne, komunalne i druge bezbrojne nevolje s kojima �e se suo�iti svatko tko poku�a takvo zama�no, silno klanje. Genocid je Mercedes me�u zlo�inima, a gdje bi Srbi to znali? Srbi su i Yugo Floridu zajebali. Jednaka je stvar i s Hrvatima. Koji put, vidite, nije ni lo�e biti pripadnik takvog jednog traljavog, nemarnog, lijenog i zaostalog naroda. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-9-turkish/_ude_1.txt 0000644 00000002543 15025361310 0020721 0 ustar 00 Politik ama�l� "hack" eylemi ger�ekle�tiren Anonymous, ter�r �rg�t� I��D'e sava� ilan etti. ABD ba�ta olmak �zere bir�ok Bat�l� �lke, I��D'in sosyal payla��m sitelerindeki hesaplar�n� engelleyemezken, Anonymous I��D'e ait 100 hesab� hack'ledi. Suriye ve Irak'ta etkili olan ter�r �rg�t� I��D propagandas�n�n �nemli bir k�sm�n� Twitter ve Facebook gibi sosyal payla��m siteleri arac�l��yla yap�yor. I��D'in Twitter ve Facebook �zerindeki hesaplar�na m�dahale edilmemesi tepkilere neden olmu�, ba�ta ABD olmak �zere Bat�l� �lkeler ele�tirilmi�ti. I��D'in �imdiye kadar engellenemeyen ve tweet'leri silinemeyen 100 hesab�, politik ama�l� "hack" eylemi ger�ekle�tiren Anonymous taraf�ndan sald�r�ya u�rad�. I��D'in sosyal medyadaki hesaplar�n� hedef ald��n� yay�nlad�� bir videoyla duyuran Anonymous, I��D'e kar�� d�zenlenen sald�r�n�n M�sl�man, Hristiyan ve Yahudi hacker'lar taraf�ndan ger�ekle�tirildi�ini a�klad�. Anonymous siber alemde I��D'e kar�� sava� ilan etti�ini duyurdu. Anonymous'un a�klamas�nda ��yle denildi: "I��D, sizi her yerde avlayaca�z, internet sitelerinizi, sosyal medya hesaplar�n�z�, elektronik postalar�n�z� yok edece�iz. �nternet d�nyas�nda sizin i�in g�venli bir alan olmayacak. Vir�s gibi muamele g�receksiniz ve bunun ilac� biz olaca�z." I��D'in Twitter ve Facebook'ta sald�r�ya u�rayan hesaplar�n�n listesi de, Anonymous taraf�ndan yay�nland�. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/IBM855/_ude_1.txt 0000644 00000002273 15025361440 0016534 0 ustar 00 � ���Ԡ� �� Ԩ ��� � ���Ш ب��� �Է��� (���М��Է� �������з Ҡ�Ҡ�Ơ � Р����). ����Է���� ���Ҡ Ҩ��Է����֬� ���Է� Ҡ�ᷠР ���ҷ�� (������, Ơ� �� ���, Ԡ���� �ᨦ ����� ��� ��� � ��������� ��ШԷ�), � ��� ��������֨ �����Է� ��Ш� � �ԷƠ� ������� � ����� ���娽Ԡ Ԩ���巨, ������ �� ����� ����ؠ� � ����� �� ��ַҷ ���֦�����ҷ. ���Ш ���������֬� ����Է� �夠 �Ҩ���� � 1894 �֦� ���娽�� بᨨ��з �� ӜԵ�Ԡ � �������Ʒ� ���֦ ݠ뷜, �з� ӷРԠ. �� ����� ������� � ӜԵ�Ԩ ��� Ԩ�����֨ ����, ��֢� ������� �� ����� �Р���� ���Ԡ�. �� � Ԩ ����� ������ ������, � 1895 �֦� �� ���֨��Է��� � ��֨� ��� � ӷРԨ. ���� 1895 �. ����� ���娽� �ᷢ�� � �먽��ᷜ, ��֢� 㦠�� ����ط����� ���Ҩ�� � ���� 娵Է����֨ �з�� (��з娵Է���) � ��᷵� � ���� ���֦���Ш� ���Ʒ. �Ш���� ������ 㨢� Ԡ ���ҨԨ �� Ҡ�Ҡ�ƨ, �� � �� � ���� ����з� ���Ҩ�� �� ���Էƨ � ��Ԥ������� �����, ��� Ԩ �����з�� ��� �����ط�� � ��᷵�Ʒ� ��з娵Է���. צԠ�� ������� �з�� ��������� ���֦��� ������� �����ط�� � �������ֽ �Р�� ����� � ���� (�먽����), ��֢� ������ ������ � �������� ������ШԷ�. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-polish/_ude_1.txt 0000644 00000006525 15025361541 0020531 0 ustar 00 Naukowcy zauwa�yli, �e zmiana rytmu snu w dni wolne od pracy prowadzi do rozregulowania naszego wewn�trznego zegara biologicznego. Zjawisko to nazwano "social jet lag", czyli spo�eczny jet lag. Badanie z udzia�em ponad 800 ochotnik�w wykaza�o, �e osoby, kt�re w dni wolne od pracy sypiaj� w innych godzinach ni� w dni robocze, s� bardziej nara�one na oty�o�ci i wynikaj�ce z niej choroby, ni� ci, kt�rzy przez ca�y tydzie� k�ad� si� spa� i wstaj� mniej wi�cej w podobnych godzinach. W przeciwie�stwie do jet lagu, czyli zespo�u nag�ej zmiany strefy czasowej, polegaj�cego na desynchronizacji organizmu, kt�ra objawia si� m.in. chwilowymi zaburzeniami apetytu i problemami �o��dkowo-jelitowymi, spo�eczny jet lag mo�e przybra� posta� przewlek�� i towarzyszy� nam przez ca�e �ycie zawodowe, dlatego jego wp�yw na metabolizm mo�e by� znacznie powa�niejszy. - Zjawisko spo�ecznego jet lagu nie zosta�o jeszcze dok�adnie przebadane. Uwa�amy jednak, �e jako czynnik wp�ywaj�cy na rozregulowanie zegara biologicznego, ma wp�yw na nasze zdrowie ? m�wi autor badania, dr Michael Parsons, z wydzia�u genetyki ssak�w przy Radzie ds. Bada� Medycznych, agencji rz�dowej odpowiedzialnej za koordynacj� i finansowanie bada� medycznych w Wielkiej Brytanii. Czas na zdrowie: Jak walczy� z oty�o�ci� - Czy kilka zb�dnych kilogram�w to ju� oty�o��? Kiedy rzeczywi�cie powinni�my zacz�� si� martwi� nasz� wag�? A je�eli ju� mamy z ni� problem, jak skutecznie zrzuci� kilogramy? - Onet. - Nasz eksperyment potwierdzi� wnioski z wcze�niejszego badania, kt�re dowiod�o, �e istnieje zwi�zek mi�dzy ostr� form� spo�ecznego jet lagu, a wzrostem BMI. Nasze badanie po raz pierwszy wskaza�o, �e zmiany rytmu snu zwi�kszaj� zagro�enie chorobami zwi�zanymi z oty�o�ci�. Naukowcy zmierzyli wzrost, wag� i obw�d w pasie uczestnik�w badania, przeanalizowali te� biomarkery stan�w zapalnych i cukrzycy w krwi. Wyniki por�wnano z danymi z kwestionariusza na temat d�ugo�ci snu i chronotypu, czyli typu aktywno�ci oko�odobowej. Badacze stwierdzili, �e ju� r�nica dw�ch godzin w rytmie snu w dni wolne od pracy mo�e podwy�sza� zagro�enie wzrostem BMI i zwi�ksza� obecno�� biomarker�w stan�w zapalnych i cukrzycy. Od nadwagi si� zaczyna, a gdy nadwaga przekszta�ca si� w oty�o��, nie tylko jest ci ci�ej �y�, dopada ci� tak�e wiele powa�nych chor�b i dolegliwo�ci, w tym. m.in. problemy z uk�adem kra�enia, cukrzyca, zwyrodnienie staw�w. Do jakich jeszcze chor�b prowadzi oty�o��? Przyczyny tego wzrostu na razie s� nieznane, ale wiele wskazuje, �e spo�eczny jet lag zaburza zdrowe nawyki, takie jak dieta i gimnastyka, na tyle, �e odbija si� to na zdrowiu. - Badanie pomo�e nam zrozumie� fizjologi� spo�ecznego jet lagu i zwi�zek tego zjawiska z oty�o�ci� i chorobami wynikaj�cymi z oty�o�ci ? t�umaczy dr Terrie Moffitt, wsp�autorka badania. - Dalsze badania mog� wp�yn�� na polityk� zapobiegania oty�o�ci, poprzez zmiany praktyk prowadz�cych do spo�ecznego jet lagu, takich jak harmonogram pracy czy zmiana czasu na letni. Profesor David Lomas z Rady ds. Bada� Naukowych zauwa�a: - To badanie przynosi kolejne dowody na to, �e funkcjonowanie niezgodne z zegarem biologicznym, nawet na bardzo ma�� skal�, mo�e po cz�ci przyczynia� si� do wzrostu oty�o�ci i zwi�zanych z ni� chor�b. - Nale�a�oby przyjrze� si� w jaki spos�b zmiany w rozk�adzie dnia i diecie mog� zmniejsza� ten szkodliwy trend i wp�ywa� na popraw� zdrowia publicznego - dodaje. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/SHIFT_JIS/_ude_1.txt 0000644 00000060044 15025361542 0017250 0 ustar 00 The Project Gutenberg Etext of Rashomon by AKUTAGAWA Ryunosuke Copyright laws are changing all over the world, be sure to check the copyright laws for your country before posting these files!! Please take a look at the important information in this header. We encourage you to keep this file on your own disk, keeping an electronic path open for the next readers. Do not remove this. **Welcome To The World of Free Plain Vanilla Electronic Texts** **Etexts Readable By Both Humans and By Computers, Since 1971** *These Etexts Prepared By Hundreds of Volunteers and Donations* Information on contacting Project Gutenberg to get Etexts, and further information is included below. We need your donations. Rashomon by AKUTAGAWA Ryunosuke November, 1999 [Etext #1982] The Project Gutenberg Etext of Rashomon by AKUTAGAWA Ryunosuke ******This file should be named rshmn10j.txt or rshmn10j.zip****** Corrected EDITIONS of our etexts get a new NUMBER, rshmn11.txt VERSIONS based on separate sources get new LETTER, rshmn10k.txt This etext was prepared by Rick Davis, Ashigawa, Japan. Project Gutenberg Etexts are usually created from multiple editions, all of which are in the Public Domain in the United States, unless a copyright notice is included. Therefore, we usually do NOT keep any of these books in compliance with any particular paper edition. We are now trying to release all our books one month in advance of the official release dates, leaving time for better editing. Please note: neither this list nor its contents are final till midnight of the last day of the month of any such announcement. The official release date of all Project Gutenberg Etexts is at Midnight, Central Time, of the last day of the stated month. A preliminary version may often be posted for suggestion, comment and editing by those who wish to do so. To be sure you have an up to date first edition [xxxxx10x.xxx] please check file sizes in the first week of the next month. Since our ftp program has a bug in it that scrambles the date [tried to fix and failed] a look at the file size will have to do, but we will try to see a new copy has at least one byte more or less. Information about Project Gutenberg (one page) We produce about two million dollars for each hour we work. The time it takes us, a rather conservative estimate, is fifty hours to get any etext selected, entered, proofread, edited, copyright searched and analyzed, the copyright letters written, etc. This projected audience is one hundred million readers. If our value per text is nominally estimated at one dollar then we produce $2 million dollars per hour this year as we release thirty-six text files per month, or 432 more Etexts in 1999 for a total of 2000+ If these reach just 10% of the computerized population, then the total should reach over 200 billion Etexts given away this year. The Goal of Project Gutenberg is to Give Away One Trillion Etext Files by December 31, 2001. [10,000 x 100,000,000 = 1 Trillion] This is ten thousand titles each to one hundred million readers, which is only ~5% of the present number of computer users. At our revised rates of production, we will reach only one-third of that goal by the end of 2001, or about 3,333 Etexts unless we manage to get some real funding; currently our funding is mostly from Michael Hart's salary at Carnegie-Mellon University, and an assortment of sporadic gifts; this salary is only good for a few more years, so we are looking for something to replace it, as we don't want Project Gutenberg to be so dependent on one person. We need your donations more than ever! All donations should be made to "Project Gutenberg/CMU": and are tax deductible to the extent allowable by law. (CMU = Carnegie- Mellon University). For these and other matters, please mail to: Project Gutenberg P. O. Box 2782 Champaign, IL 61825 When all other email fails. . .try our Executive Director: Michael S. Hart <hart@pobox.com> hart@pobox.com forwards to hart@prairienet.org and archive.org if your mail bounces from archive.org, I will still see it, if it bounces from prairienet.org, better resend later on. . . . We would prefer to send you this information by email. ****** To access Project Gutenberg etexts, use any Web browser to view http://promo.net/pg. This site lists Etexts by author and by title, and includes information about how to get involved with Project Gutenberg. You could also download our past Newsletters, or subscribe here. This is one of our major sites, please email hart@pobox.com, for a more complete list of our various sites. To go directly to the etext collections, use FTP or any Web browser to visit a Project Gutenberg mirror (mirror sites are available on 7 continents; mirrors are listed at http://promo.net/pg). Mac users, do NOT point and click, typing works better. Example FTP session: ftp sunsite.unc.edu login: anonymous password: your@login cd pub/docs/books/gutenberg cd etext90 through etext99 dir [to see files] get or mget [to get files. . .set bin for zip files] GET GUTINDEX.?? [to get a year's listing of books, e.g., GUTINDEX.99] GET GUTINDEX.ALL [to get a listing of ALL books] *** **Information prepared by the Project Gutenberg legal advisor** (Three Pages) ***START**THE SMALL PRINT!**FOR PUBLIC DOMAIN ETEXTS**START*** Why is this "Small Print!" statement here? You know: lawyers. They tell us you might sue us if there is something wrong with your copy of this etext, even if you got it for free from someone other than us, and even if what's wrong is not our fault. So, among other things, this "Small Print!" statement disclaims most of our liability to you. It also tells you how you can distribute copies of this etext if you want to. *BEFORE!* YOU USE OR READ THIS ETEXT By using or reading any part of this PROJECT GUTENBERG-tm etext, you indicate that you understand, agree to and accept this "Small Print!" statement. If you do not, you can receive a refund of the money (if any) you paid for this etext by sending a request within 30 days of receiving it to the person you got it from. If you received this etext on a physical medium (such as a disk), you must return it with your request. ABOUT PROJECT GUTENBERG-TM ETEXTS This PROJECT GUTENBERG-tm etext, like most PROJECT GUTENBERG- tm etexts, is a "public domain" work distributed by Professor Michael S. Hart through the Project Gutenberg Association at Carnegie-Mellon University (the "Project"). Among other things, this means that no one owns a United States copyright on or for this work, so the Project (and you!) can copy and distribute it in the United States without permission and without paying copyright royalties. Special rules, set forth below, apply if you wish to copy and distribute this etext under the Project's "PROJECT GUTENBERG" trademark. To create these etexts, the Project expends considerable efforts to identify, transcribe and proofread public domain works. Despite these efforts, the Project's etexts and any medium they may be on may contain "Defects". Among other things, Defects may take the form of incomplete, inaccurate or corrupt data, transcription errors, a copyright or other intellectual property infringement, a defective or damaged disk or other etext medium, a computer virus, or computer codes that damage or cannot be read by your equipment. LIMITED WARRANTY; DISCLAIMER OF DAMAGES But for the "Right of Replacement or Refund" described below, [1] the Project (and any other party you may receive this etext from as a PROJECT GUTENBERG-tm etext) disclaims all liability to you for damages, costs and expenses, including legal fees, and [2] YOU HAVE NO REMEDIES FOR NEGLIGENCE OR UNDER STRICT LIABILITY, OR FOR BREACH OF WARRANTY OR CONTRACT, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO INDIRECT, CONSEQUENTIAL, PUNITIVE OR INCIDENTAL DAMAGES, EVEN IF YOU GIVE NOTICE OF THE POSSIBILITY OF SUCH DAMAGES. If you discover a Defect in this etext within 90 days of receiving it, you can receive a refund of the money (if any) you paid for it by sending an explanatory note within that time to the person you received it from. If you received it on a physical medium, you must return it with your note, and such person may choose to alternatively give you a replacement copy. If you received it electronically, such person may choose to alternatively give you a second opportunity to receive it electronically. THIS ETEXT IS OTHERWISE PROVIDED TO YOU "AS-IS". NO OTHER WARRANTIES OF ANY KIND, EXPRESS OR IMPLIED, ARE MADE TO YOU AS TO THE ETEXT OR ANY MEDIUM IT MAY BE ON, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO WARRANTIES OF MERCHANTABILITY OR FITNESS FOR A PARTICULAR PURPOSE. Some states do not allow disclaimers of implied warranties or the exclusion or limitation of consequential damages, so the above disclaimers and exclusions may not apply to you, and you may have other legal rights. INDEMNITY You will indemnify and hold the Project, its directors, officers, members and agents harmless from all liability, cost and expense, including legal fees, that arise directly or indirectly from any of the following that you do or cause: [1] distribution of this etext, [2] alteration, modification, or addition to the etext, or [3] any Defect. DISTRIBUTION UNDER "PROJECT GUTENBERG-tm" You may distribute copies of this etext electronically, or by disk, book or any other medium if you either delete this "Small Print!" and all other references to Project Gutenberg, or: [1] Only give exact copies of it. Among other things, this requires that you do not remove, alter or modify the etext or this "small print!" statement. You may however, if you wish, distribute this etext in machine readable binary, compressed, mark-up, or proprietary form, including any form resulting from conversion by word pro- cessing or hypertext software, but only so long as *EITHER*: [*] The etext, when displayed, is clearly readable, and does *not* contain characters other than those intended by the author of the work, although tilde (~), asterisk (*) and underline (_) characters may be used to convey punctuation intended by the author, and additional characters may be used to indicate hypertext links; OR [*] The etext may be readily converted by the reader at no expense into plain ASCII, EBCDIC or equivalent form by the program that displays the etext (as is the case, for instance, with most word processors); OR [*] You provide, or agree to also provide on request at no additional cost, fee or expense, a copy of the etext in its original plain ASCII form (or in EBCDIC or other equivalent proprietary form). [2] Honor the etext refund and replacement provisions of this "Small Print!" statement. [3] Pay a trademark license fee to the Project of 20% of the net profits you derive calculated using the method you already use to calculate your applicable taxes. If you don't derive profits, no royalty is due. Royalties are payable to "Project Gutenberg Association/Carnegie-Mellon University" within the 60 days following each date you prepare (or were legally required to prepare) your annual (or equivalent periodic) tax return. WHAT IF YOU *WANT* TO SEND MONEY EVEN IF YOU DON'T HAVE TO? The Project gratefully accepts contributions in money, time, scanning machines, OCR software, public domain etexts, royalty free copyright licenses, and every other sort of contribution you can think of. Money should be paid to "Project Gutenberg Association / Carnegie-Mellon University". *END*THE SMALL PRINT! FOR PUBLIC DOMAIN ETEXTS*Ver.04.29.93*END* RASHOMON By AKUTAGAWA Ryunosuke A note from the digitizer This file is encoded in Japanese. Your computer must be Japanese-capable to read it. The text was taken from a 1917 edition which is naturally written in the traditional orthography with prewar kanji forms. I have taken the liberty of using postwar orthography and kanji forms, and have also added readings in parentheses where I considered them necessary. ������ �H�열�V�� �@�����̕��̎��ł���B��l�̉��l���A������̉��ʼnJ��݂�҂��Ă����B�@�L���� �̉��ɂ́A���̒j�̊O�ɒN���Ȃ��B�����A���X�O�h�̔������A�傫�ȉ~���ɁA���肬 �肷����C�Ƃ܂��Ă���B�����傪�A�鐝��H�ɂ���ȏ�́A���̒j�̊O�ɂ�A�J��� ���s���}�❆�G�X�q���A����O�l�͂��肻���Ȃ�̂ł���B���ꂪ�A���̒j�̊O �ɒN���Ȃ��B �@���̂��Ɖ]���ƁA���̓�O�N�A���s�ɂ́A�n�k�Ƃ��ҕ��Ƃ��Ύ��Ƃ��_�[�Ƃ��]���� �����Â��ċN�������B�����ŗ����̂��т��͈�ʂ�łȂ��B���L�ɂ��ƁA������ �����ōӂ��āA���̒O��������A���̔��i�͂��j�������肵����A�H���� �ݏd�˂Đd�̗��i����j�ɔ����Ă����Ɖ]�����Ƃł���B���������̎n���ł��邩��A ������̏C���Ȃǂ́A�����N��̂ĂČڂ݂�҂��Ȃ������B����Ƃ��̍r��ʂĂ��� ��悢���ɂ��āA�ϒK�i����j�����ށB���l�����ށB�Ƃ��Ƃ����܂��ɂ́A������� �Ȃ����l��A���̖�֎����ė��āA�̂Ăčs���Ɖ]���K�������o�����B�����ŁA���̖� �������Ȃ��Ȃ�ƁA�N�ł�C��������āA���̖�̋ߏ��ւ͑��Ԃ݂�Ȃ����ɂȂ� �Ă��܂����̂ł���B �@���̑�薔�낪�������炩�A��������W�܂��ė����B���Ԍ���ƁA�����낪���H�Ƃ� ���ւ�`���āA������i���сj�̂܂���e���Ȃ���A��т܂��Ă���B��ɖ�� ��̋A�[�Ă��ł������Ȃ鎞�ɂ́A���ꂪ�Ӗ���܂����悤�ɂ͂����茩�����B�� �́A�ܘ_�A��̏�ɂ��鎀�l�̓���A��݂ɗ���̂ł���B�[�[�ނ����́A�������x ���������A��H�����Ȃ��B�B�A���X�A���ꂩ�������A�������Ă��̕���ڂɒ������� �͂����Βi�̏�ɁA��̕��i�����j���A�_�X�Ɣ������т���Ă���̂�������B���l �͎��i����Βi�̈�ԏ�̒i�ɐ��炵�����̉��i�����j�̐K�𐘂��āA�E�̖j�ɏo �����A�傫�Ȗ�ᬁi�ɂ��сj��C�ɂ��Ȃ���A�ڂ���A�J�̂ӂ�̂߂Ă���̂� ����B �@��҂͂������A�u���l���J��݂�҂��Ă����v�Ə������B�������A���l�́A�J����� �ł�i�ʂǂ����悤�Ɖ]�����Ă͂Ȃ��B�ӂ���Ȃ�A�ܘ_�A��l�̉ƂA������ł� ��B�������̎�l����́A�l�ܓ��O�ɉɂ�o���ꂽ�B�O�ɂ������悤�ɁA�������s�� ���͈�ʂ�Ȃ炸�������Ă����B�����̉��l���A�i�N�A�g���Ă�����l����ɂ�o�� �ꂽ�̂�A���̐����̏����ȗ]�g�ɊO�Ȃ�Ȃ��B������A�u���l���J��݂�҂��Ă����v �Ɖ]������A�u�J�ɂӂ肱�߂�ꂽ���l���A�s�������Ȃ��āA�r���ɂ���Ă����v�� �]�������A�K���ł���B���̏�A�����̋�͗l���Ȃ��炸���̕������̉��l�� Sentimentalisme�ɉe�������B�\�i����j�̍������肩��ӂ�o�����J�́A�����ɏ� ���邯�������Ȃ��B�����ŁA���l�́A����[���Ă������薾���̕邵��ǂ��ɂ����� ���Ƃ��ā[�[�]��ǂ��ɂ�Ȃ�Ȃ�����A�ǂ��ɂ����悤�Ƃ��āA�Ƃ�Ƃ߂�Ȃ��l ����ǂ�Ȃ���A����������鐝��H�ɂӂ�J�̉����Ƃ�Ȃ������Ă����B �@�J�͗�������ŁA��������A�������Ɖ]������߂Ă���B�[�ł͎���ɋ� ��Ⴍ���āA���グ��ƁA��̉������A�߂ɂ��o�����O�i���炩�j�̐�ɁA�d���� �����Â��_��x���Ă���B �@�ǂ��ɂ�Ȃ�Ȃ�����A�ǂ��ɂ�����ׂɂ́A��i��I��ł���硁i���Ƃ܁j�͂Ȃ��B �I��ł���A�z�n�i�����j�̉����A�����̓y�̏�ŁA�_���i�������Ɂj���� ����ł���B�������āA���̖�̏�֎����ė��āA���̂悤�Ɏ̂Ă��Ă��܂����� �ł���B�I�Ȃ��Ƃ���[�[���l�̍l���́A���x���������j�����g��ɁA���� ���̋Ǐ��ֈ��������B���������́u����v�́A����ł����Ă�A���ǁu����v�� �������B���l�́A��i��I�Ȃ��Ƃ�������m�肵�Ȃ����A���́u����v�̂����� ����ׂɁA���R�A���̌�ɗ�����u���l�ɂȂ���O�Ɏd�����Ȃ��v�Ɖ]������A �ϋɓI�ɍm�肷�邾���́A�E�C���o���ɂ����̂ł���B �@���l�͑傫�Ț��i�����߁j��āA���ꂩ��A��V�����ɗ��オ�����B�[�₦�̂��� ���s�́A���Ή����~�������̊����ł���B���͖�̒��ƒ��Ƃ̊Ԃ�A�[�łƋ��ɉ��� �Ȃ��A�����ʂ���B�O�h�̒��ɂƂ܂��Ă������肬�肷��A���ǂ����֍s���Ă��܂� ���B �@���l�́A�����߂Ȃ���A�R���̊��́i�����݁j�ɏd�˂��A���̉��̌�������� ��̂܂���܂킵���B�J���̊��̂Ȃ��A�l�ڂɂ����霜�̂Ȃ��A��ӊy�ɂ˂�ꂻ ���ȏ�������A�����łƂ�����A��𖾂������Ǝv��������ł���B����ƁA�K�� �̏�̘O�֏��A���̍L���A�V��O��h������q����ɂ����B��Ȃ�A�l�������ɂ� �Ă�A�ǂ������l����ł���B���l�́A�����ō��ɂ����������i�Ђ���Â��j�̑��� �����Ȃ��悤�ɋC����Ȃ���A�m������͂�������A���̒�q�̈�ԉ��̒i�ւ� �݂������B �@���ꂩ��A�������̌�ł���B������̘O�̏�֏o��A���̍L����q�̒��i�ɁA��l �̒j���A�L�̂悤�ɐg����߂āA����E���Ȃ���A��̗e�q��M���Ă����B�O�̏ォ �炳���̌����A�������ɁA���̒j�̉E�̖j��ʂ炵�Ă���B�Z��颁i�Ђ��j�̒��ɁA �Ԃ��^�������ᬂ̂���j�ł���B���l�́A�n�߂���A���̏�ɂ���҂́A���l�� �肾�ƍ�����Ă����B���ꂪ�A��q���O�i���Č���ƁA��ł͒N����Ƃڂ��āA �������̉𑴏������Ɠ������Ă���炵���B����́A���̑������A�����낢�����A ���X�ɒw偂̑�������V�䗠�ɁA���Ȃ���f�����̂ŁA�����ɂ���ƒm�ꂽ�̂ł� ��B���̉J�̖�ɁA���̗�����̏�ŁA��Ƃ��Ă��邩��́A�ǂ����B�̎҂ł͂� ���B �@���l�́A�{��i����j�̂悤�ɑ�����ʂ���ŁA���Ƌ}�Ȓ�q��A��ԏ�̒i�� �Ŕ����悤�ɂ��ď��߂��B�������đ̂�o���邾���A���ɂ��Ȃ���A���o���邾 ���A�O�֏o���āA���鋰��A�O�̓��`���Č����B �@����ƁA�O�̓�ɂ́A�\�ɕ������ʂ�A����̎r�[�i�������j���A������Ɋ��Ă� ���邪�A�̌��̋y�Ԕ͈͂��A�v������苷���̂ŁA���͊�Ƃ�킩��Ȃ��B�B�A�� �ڂ낰�Ȃ���A�m���̂́A���̒��ɗ��̎r�[�ƁA�����𒅂��r�[�Ƃ�����Ɖ]������ ����B�ܘ_�A���ɂ͏���j��܂����Ă���炵���B�������āA���̎r�[�͊F�A���ꂪ�A ���i���āj�A�����Ă����l�Ԃ��Ɖ]�����������^�����A�y��s�˂đ������l�`�� �悤�ɁA����J������A�������肵�āA���낲�돰�̏�ɂ��낪���Ă����B���� ��A���Ƃ����Ƃ��̍����Ȃ��Ă��镔���ɁA�ڂ��肵���̌�����āA�Ⴍ�Ȃ��� ���镔���̉e���w�Â����Ȃ���A�i�v�Ɉ��i�����j�̔@���ق��Ă����B �@���l�́A�����̎r�[�̕�ࣂ����L�C�Ɏv�킸�A�@������i���������j�B�������A ���̎�́A���̏u�Ԃɂ́A���@�������Y��Ă����B���鋭������w���i�قƂ� �ǂ��Ƃ��Ƃ��j���̒j�̚k�o��D���Ă��܂�������ł���B �@���l�̊�́A���̎��A�͂��߂āA���r�[�̒����L���Ă���i�������܂��Ă���j�l�� ����B�w���F�i�Ђ͂�����j�̒������A�w�̒Ⴂ�A�������A�������́A���̂悤 �ȘV�k�ł���B���̘V�k�́A�E�̎�ɉ�Ƃ������̖ؕЂ���āA���̎r�[�̈�� �̊��`�����ނ悤�ɒ��߂Ă����B���̖т̒��������ƁA�������̎r�[�ł��낤�B �@���l�́A�Z���̋��|�Ǝl���̍D��S�Ƃɓ�������āA�b���͌ċz�i�����j���̂� ���Y��Ă����B���L�̋L�҂̌����A�u���g�i�Ƃ�����j�̖т���v�悤�Ɋ� �����̂ł���B����ƁA�V�k�́A���̖ؕЂ�A���̊Ԃɑ}���āA���ꂩ��A���܂Œ� �߂Ă����r�[�̎�ɗ�������ƁA���x�A���̐e�����̎q���l�i����݁j��Ƃ�悤 �ɁA���̒������̖т��{�������͂��߂��B���͎�ɏ]���Ĕ�����炵���B �@���̔��̖т��A��{��������̂ɏ]���ĉ��l�̐S����́A���|�������������čs�� ���B�������āA����Ɠ����ɁA���̘V�k�ɑ���͂������������A�����������ė����B ����A���̘V�k�ɑ���Ɖ]���ẮA�ꕾ�����邩��m��Ȃ��B�J�i�ނ���j�A����� �鈫�ɑ��锽�����A�ꕪ���ɋ����𑝂��ė����̂ł���B���̎��A�N�������̉��l�ɁA ��������̉��ł��̒j���l���Ă����A�_���i�������Ɂj��邩���l�ɂȂ邩�Ɖ]���� ���A���߂Ď��o������A���炭���l�́A���̖�����Ȃ��A�_����I���ł��낤�B ����قǁA���̒j�̈��ސS�́A�V�k�̏��ɑ}�������̖ؕЂ̂悤�ɁA���悭�R���� ���肾���Ă����̂ł���B �@���l�ɂ́A�ܘ_�A���̘V�k�����l�̔��̖т����킩��Ȃ������B�]���āA�����I �ɂ́A�����P���̉���ɕЂÂ��Ă悢���m��Ȃ������B���������l�ɂƂ��ẮA���� �J�̖�ɁA���̗�����̏�ŁA���l�̔��̖т��Ɖ]�������A���ꂾ���Ŋ��ɋ����� �炴�鈫�ł������B�ܘ_�@���l�́@���������������A���l�ɂȂ�C�ł������Ȃ��́@�� ���ɖY��Ă���̂ł���B �@�����ŁA���l�́A�����ɗ͂��āA�����Ȃ�A��q�����֔�яオ�����@������ �Đ����i�Ђ���Â��j�̑����Ɏ����Ȃ���A��҂ɘV�k�̑O�֕�݂����B�V�k�� �������̂́@�]������Ȃ��B �@�V�k�́A��ډ��l���ƁA�܂�ŜW�i������݁j�ɂł�e���ꂽ�悤�Ɂ@��яオ�� ���B �@�u���̂�A�ǂ��֍s���B�v �@���l�́A�V�k���r�[�ɂ܂Â��Ȃ���A�Q�Ăӂ��߂��ē����悤�Ƃ���s���ǂ��ŁA �����l�����B�V�k�́A����ł��l����̂��čs�����Ƃ���B���l�͖��A�����s�� ���܂��Ƃ��āA������ǂ��B��l�͎r�[�̒��ŁA�b�A�����̂܂܁A���ݍ������B���� �������́A�͂��߂���A�킩���Ă���B���l�͂Ƃ��Ƃ��A�V�k�̘r�����ŁA������ �����ւ˂��|�����B���x�A�{�i�Ƃ�j�̋r�̂悤�ȁA���Ɣ����̘r�ł���B �@�u����Ă����B��������Ă����B�]���B�]��ʂƁ@���ꂾ����B�v �@���l�́A�V�k��������ƁA�����Ȃ�A�����̏���āA�����|�i�͂��ˁj�̐F�� ���̊�̑O�ւ������B����ǂ�A�V�k�͖ق��Ă���B������Ȃ�Ȃӂ�킹�āA ���ő����Ȃ���A���A�ዅ���܂Ԃ��̊O�֏o�����ɂȂ��A���J���āA���̂悤 �Ɏ��X�i���イ�ˁj���ق��Ă���B������ƁA���l�͎n�߂Ė����ɂ��̘V�k�̐��� ���A�S�R�A�����̈ӎu�Ɏx�z����Ă���Ɖ]������ӎ������B�������āA���̈ӎ��́A ���܂ł͂������R���Ă��������̐S����i���j�̊Ԃɂ���܂��Ă��܂����B��Ɏc�� ���̂́A�B�A���d����āA���ꂪ�~���ɐ��A�������́A���炩�ȓ��ӂƖ����Ƃ����� ����ł���B�����ŁA���l�́A�V�k��A�������Ȃ���A��������_���Ă����]�����B �@�u�Ȃ͌����g�i���т����j�̒��̖�l�Ȃǂł͂Ȃ��B���������̖�̉���ʂ肩���� �����̎҂��B�����炨�O�ɓ����āA�ǂ����悤�Ɖ]���悤�Ȏ��͂Ȃ��B�B�������A ���̖�̏�ŁA����Ă����̂����A�����Ȃɘb������������̂��B�v �@����ƁA�V�k�́A���J�������A��w�傫�����āA�����Ƃ��̉��l�̊������B �܂Ԃ��̐Ԃ��Ȃ����A���H���̂悤�ȁA�s����Ō����̂ł���B���ꂩ��AᰂŁA�w�A �@�ƈ�ɂȂ����O������ł���ł���悤�ɓ��������B�ׂ��A�ŁA�����A���� �����Ă���̂�������B���̎��A���̍A����A��i���炷�j�̚e���悤�Ȑ����A�b���b ���A���l�̎��֓`���ė����B �@�u���̔����ĂȁA���̏��̔����ĂȁA顁i����j�ɂ��悤�Ǝv������ ����B�v �@���l�́A�V�k�̓������O�A���}�Ȃ̂Ɏ��]�����B�������Ď��]����Ɠ����ɁA���O�� �������A��ȕ��̂ƈꂵ��ɁA�S�̒��ւ͂����ė����B����Ɓ@���̋C�F�i�������j���A ���ւ�ʂ����̂ł��낤�B�V�k�́A�Ў�ɁA�܂��r�[�̓�����D�i�Ɓj������������ �т�����Ȃ�A寁i�Ђ��j�̂Ԃ₭�悤�Ȑ��ŁA�������Ȃ���A����Ȏ���]�� ���B �@�����A���l�̔��̖т��Ɖ]�����́A���������˒m��ʁB�������A�����]�����l�� �����́A�F�@���̈ʂȎ���A����Ă����l�Ԃ���ł���B���ɁA���������A���� �������Ȃǂ́A�ւ�l�����肸�ɐ��Ċ������̂�A�����i�ق������j���Ɖ]���āA �����сi�����͂��j�̐w�֔���ɍs�����B�u�a�ɂ������Ď��ȂȂ������Ȃ�A���ł� ��ɍs���Ă���������Ȃ��B������A���̏��̔��銱���́A�����悢�Ɖ]���̂ŁA�� ���т������A���������ؗ��ɔ����Ă����̂ł���B�����́A���̏��̂������������Ƃ� �v��Ȃ��B���Ȃ���A�_���i�������Ɂj���̂ŁA�d�����Ȃ�������������ł���B ������A�����A�����̂��Ă������������Ƃ͎v��Ȃ��B������͂肵�Ȃ���A�_ �����̂ŁA�d�����Ȃ����鎖������ł���B�������āA���̎d�����Ȃ�����A�悭 �m���Ă������̏��́A�����̂��鎖����Ă����̂ɂ������Ȃ��Ǝv������ł� ��B�[�[�V�k�́A��̂���ȈӖ��̎���]�����B �@���l�́A�������ɂ����߂āA���̑����̕���̎�ł������Ȃ���A��R�Ƃ��āA ���̘b���Ă����B�ܘ_�A�@�E�̎�ł́A�Ԃ��j�ɔ^����傫�Ȗ�ᬁi�ɂ��сj�� �C�ɂ��Ȃ���A�����Ă���̂ł���B�������A�V���Ă��钆�ɁA���l�̐S�ɂ́A�� �E�C�����܂�ė����B����́@�������A��̉��ł��̒j�Ɍ����Ă����E�C�ł���B���� ���āA���������A���̖�̏�֏�i�����j���āA���̘V�k��߂������̗E�C�Ƃ́A�S�R�A ���ȕ����ɓ������Ƃ���E�C�ł���B���l�́A�_����邩���l�ɂȂ邩�ɖ���Ȃ��� ������ł͂Ȃ��B���̎��̂��̒j�̐S������]���A�_���ȂǂƉ]�����́A�w�A�l ���鎖�����o���Ȃ����A�ӎ��̊O�ɒǂ��o����Ă����B �@�u�����ƁA�������B�v �@�V�k�̘b������ƁA���l�͚}�i�������j��悤�Ȑ��ŔO������B�������āA�ꑫ�O �֏o��ƁA�s�ӂɁA�E�̎���ᬂ��痣���āA�V�k�̋ݏ�i���肪�݁j����݂Ȃ���A �����]�����B �@�u�ł́A�Ȃ������i�Ђ͂��j��悤�ƍ��ނ܂��ȁB�Ȃ������Ȃ���A�_���� ��̂Ȃ̂��B�v �@���l�́A���₭�A�V�k�̒������Ƃ����B���ꂩ��A���ɂ����݂����Ƃ���V �k��A��r���r�[�̏�֏R�|�����B��q�̌��܂ł́A�͂Ɍܕ�𐔂������ł���B ���l�́A�����Ƃ����O���F�̒�����킫�ɂ������āA�܂������Ԃɋ}�Ȓ�q���̒�� �������肽�B �@�b�A���悤�ɓ|��Ă����V�k���A�r�[�̒�����A���̗��̑̂�N�������̂́A�� �ꂩ��Ԃ�Ȃ��̎��ł���B�V�k�́A�Ԃ₭�悤�ȁA���߂��悤�Ȑ��𗧂ĂȂ���A �܂��R���Ă���̌�����ɁA��q�̌��܂ŁA�����čs�����B�������āA��������A �Z��������|�i�������܁j�ɂ��āA��̉���`�����B�O�ɂ́A�B�A�����X�i������ ���Ƃ��j����邪�������ł���B �@���l�́A���ɁA�J��`���āA���s�̒��������ɋ}���ł����B opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-czech/_ude_1.txt 0000644 00000004152 15025361652 0020324 0 ustar 00 U� t�dny cloum� �eskou ve�ejnost� skand�l s d�tmi, odebran�mi �esk� matce norskou soci�lkou. P��e o d�ti ale nen� jedinou oblast�, kde se z�kony v t�to skandin�vsk� zemi vymkly z kloub� zdrav�ho rozumu. Nyn� Norov� za�ali pot�rat i �ebr�ky. Norsko, stejn� jako �adu dal��ch zem� z�padn� Evropy, tr�p� n�jezdy gang� organizovan�ch �ebr�k�, p�edev��m Rom� z Rumunska a Bulharska. V devades�t�ch letech byly tyto gangy k vid�n� u i n�s - takov� ty �eni�ky v ��tku a s podvy�iven�m obli�ejem, kter� m�ly v uzlu na hrudi ?sp�c�? (ve skute�nosti �asto nadopovan� pr�ky) nemluvn�. Norsk� syst�m my�len�, z�ejm� zformovan� nedostatkem slune�n�ho svitu t�to seversk� zem�, vyprodukoval skute�n� revolu�n� zp�sob boje proti �ebr�k�m. M�sto toho, aby policie tyto gangy �e�ila jako skupiny organizovan�ho zlo�inu, bude trestat lidi, kte�� n�co daj� �ebr�kovi. Chud� lid� �pln� na okraji jsou v ka�d� spole�nosti. V Norsku, p�es vysp�l� soci�ln� syst�m, �ebraj� nejen gangy z Rumunska, ale tak� nor�t� ztroskotanci, alkoholici, asoci�ln� schizofrenici a hrani��i. Je celkem jedno, jestli jde o etnick� Nory, nebo dlouhodob� usazen� p�ist�hovalce. P�esto Norsko zav�d� z�konnou �pravu, kdy bude nejen zak�z�no �ebrat. Obdarovat �ebr�ka - a� u� pen�zi nebo j�dlem, a� u� rumunsk�ho organizovan�ho, nebo norsk�ho neorganizovan�ho - bude tak� trestn�m �inem, Dostat m��ete pokutu i p�lro�n� v�zen�. Podrobn� to u n�s nap��klad popsal web iDnes.cz Pom�hat lidem v nouzi se tak stane zlo�inem, charitativn� jedn�n� bude trestn�, je proto ot�zkou, jak v kontextu toho z�kona budou sm�t p�sobit norsk� humanit�rn� organizace zam�en� na bezdomovce. Chudoba se stane zlo�inem, a je�t� v�t��m zlo�inem bude pomoc chud�m. Suma sum�rum: Norsko chce trestn� postihnout projevy soucitu, k�es�ansk�ho milosrdenstv� a lidsk� vz�jemnosti. Tedy projevy princip�, na kter�ch stoj� na�e civilizace a jejich� dodr�ov�n� dostalo euroatlantick� civiliza�n� okruh k takov� m�e humanity, svobody a blahobytu, jak� nen� nikde jinde na planet�. V Norsku z toho te� ud�laj� trestn� �in. Mysl�m si, �e je to - podobn� jako politika norsk� soci�lky - cesta k urychlen�mu konci na�� civilizace. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-slovak/_ude_1.txt 0000644 00000006201 15025361757 0020532 0 ustar 00 Tis�ce firiem na Slovensku neplatia �iadnu da� z pr�jmu. Vypl�va to zo zoznamu da�ov�ch subjektov s v��kou ich splatnej dane za rok 2013, ktor� na z�klade �dajov z registra ��tov�ch z�vierok prv�kr�t zverejnil rezort financi�. Zoznam m� a� 1 408 str�n. K�m viac ako 10 mil. eur na dani z pr�jmov pritom do rozpo�tu za rok 2013 odviedlo pod�a zoznamu 16 spolo�nost�, tis�ce firiem neodviedli ni� alebo len symbolick�ch p�r eur. Zmeni� by sa to malo a� za rok 2014. V �om toti� u� platili da�ov� licencie, ktor� sa vlani zaviedli. Vl�da stanovila, �e firmy musia plati� za licenciu 480 a� 2 880 eur aj v pr�pade, ak nevyk�u zisk. V pr�pade kladnej da�ovej povinnosti si licenciu z nej m�u odpo��ta�. Zavedenie licenci� vl�da vysvet�ovala t�m, �e podnikatelia si pri kreat�vnom ��tovn�ctve vedia zni�ova� z�klad dane tak, aby da� neplatili. Da�ov� kontrola na to pr�s� m�e, ale pri nieko�k�ch st�tis�coch firiem kontrol�ri nest�haj� preveri� v�etky. Zoznam firiem a odveden�ch dan�. Najvy��� objem dane z pr�jmov za rok 2013 do rozpo�tu odviedli eustream, Kia a telekomunika�n� spolo�nosti Slovak Telekom a Orange Slovensko. Eustream odviedol 97,6 mili�na eur a Kia Motors Slovakia 83,4 mili�na eur. V pr�pade Slovak Telekomu to bolo takmer 46 mil. eur a pri Orangeu Slovensko 42,4 mil. eur. V zozname ch�baj� niektor� ve�k� firmy, ktor� by mali patri� medzi najv���ch platcov dane. Ministerstvo u� raz svoj zoznam opravilo, v prvej verzii v �om ch�bali eustram aj Kia. Medzi firmami, ktor� odviedli viac ako 10 mil. eur na dani z pr�jmov, nech�bali napr�klad Slovensk� sporite��a, Tatra banka, Nafta, Continental Matador, Allianz ? Slovensk� pois�ov�a, ale ani energetick� distribu�n� spolo�nosti �i firma Eset, ktor� odviedla na dani z pr�jmov takmer 17,7 mil. eur. Len t�chto prv�ch 16 firiem zo zoznamu platite�ov dane z pr�jmov pritom do rozpo�tu prispelo celkovou sumou 417,5 mil. eur. Na druhej strane rebr��ka, ktor� obsahuje vy�e 73-tis�c z�znamov, sa v�ak nach�dza takmer 32-tis�c spolo�nost�, ktor�ch da�ov� povinnos� na dani z pr�jmov za rok 2013 nedosiahla ani 500 eur. "Na��m cie�om je tak�mto zoznamom zv��i� informovanos� verejnosti o tom, ako firmy na Slovensku platia dane, a prispie� k v��ej da�ovej transparentnosti podnikate�sk�ho prostredia,? povedal na margo zverejnen�ch �dajov minister financi� Peter Ka�im�r. Tento zoznam ministerstvo zverej�uje na z�klade novely z�kona o spr�ve dan� platnej od 1. janu�ra 2015. Zoznam pozost�va z verejne dostupn�ch �dajov registra ��tovn�ch z�vierok za rok 2013 a uv�dza sa v �om obchodn� meno alebo n�zov pr�vnickej osoby, jej s�dlo, identifika�n� ��slo a v��ka splatnej dane. Firmy s� zoraden� pod�a v��ky splatnej dane od najvy��ej po najni��iu. Ministerstvo financi� pritom tvrd�, �e zoznamy o tom, ako firmy platia dane, bude aktualizova� z dostupn�ch �dajov na �tvr�ro�nej b�ze. �daje bud� zoh�ad�ova� posledn� dostupn� ��tovn� obdobie. Da� z pr�jmov je podstatnou da�ou na Slovensku. Z celkov�ch vla�aj��ch pr�jmov �t�tneho rozpo�tu vo v��ke 12,5 mld. eur tvorili dane z pr�jmov fyzick�ch a pr�vnick�ch os�b sumu 2,1 mld. eur. Pritom z dane z pridanej hodnoty �t�t zinkasoval 4,9 miliardy eur a zo spotrebn�ch dan� 2 miliardy eur. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-1/_ude_1.txt 0000644 00000003160 15025361765 0017234 0 ustar 00 Nas paginas que em seguida se leem acha-se t�o bem determinada, com tanta eloquencia e t�o profunda observa��o, a miss�o da poesia contemporanea, que n�o podemos resistir ao desejo de as trazer das folhas passageiras do jornal, aonde pela primeira vez viram a luz, para as paginas d'este livro, por ventura um pouco menos ephemeras. O autor das Radia�es da Noite, intenta sobretudo mostrar que o seu espirito, correspondendo �s indica�es da critica, procura inspirar-se, tanto quanto lhe � possivel, no mundo que o cerca, nos factos e nas ac�es do nosso tempo. Das Radia�es da Noite � Alma Nova poder-se-ha talvez notar um certo caminho andado na direc��o em que vae seguindo a arte contemporanea. Do escripto como primitivamente foi publicado, entendemos, como o leitor O seculo XIX, cujos primeiros annos enflorou uma cor�a poetica de esplendor incomparavel, tem mentido cruelmente �s esperan�as da sua aurora. Envelhecendo, perdeu o dom do canto, ou, pelo menos, o sentimento que faz os cantores verdadeiros. Os Goethe, os Byron, os Lamartine, os Miczkawicz, os Hugo, os OEhlenschlaeger, n�o deixaram descendencia digna d'aquella poderosa gera��o. O romantismo foi um meteoro. O grande canto do seculo esvaeceu-se gradualmente n'um murmurio. A poesia contemporanea n�o tem unidade, e n�o tem sobre tudo o largo folego de inspira��o, que caracterisa as verdadeiras �pocas poeticas. O interesse do tempo dirige-se evidentemente para outro lado. No meio das preoccupa�es da actualidade, a poesia � como a can��o de um conviva distra�do que se affasta da sala do festim, e cuja voz se perde pouco a pouco no silencio da distancia e da noute. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-czech/_ude_1.txt 0000644 00000004152 15025362057 0021037 0 ustar 00 U� t�dny cloum� �eskou ve�ejnost� skand�l s d�tmi, odebran�mi �esk� matce norskou soci�lkou. P��e o d�ti ale nen� jedinou oblast�, kde se z�kony v t�to skandin�vsk� zemi vymkly z kloub� zdrav�ho rozumu. Nyn� Norov� za�ali pot�rat i �ebr�ky. Norsko, stejn� jako �adu dal��ch zem� z�padn� Evropy, tr�p� n�jezdy gang� organizovan�ch �ebr�k�, p�edev��m Rom� z Rumunska a Bulharska. V devades�t�ch letech byly tyto gangy k vid�n� u i n�s - takov� ty �eni�ky v ��tku a s podvy�iven�m obli�ejem, kter� m�ly v uzlu na hrudi �sp�c� (ve skute�nosti �asto nadopovan� pr�ky) nemluvn�. Norsk� syst�m my�len�, z�ejm� zformovan� nedostatkem slune�n�ho svitu t�to seversk� zem�, vyprodukoval skute�n� revolu�n� zp�sob boje proti �ebr�k�m. M�sto toho, aby policie tyto gangy �e�ila jako skupiny organizovan�ho zlo�inu, bude trestat lidi, kte�� n�co daj� �ebr�kovi. Chud� lid� �pln� na okraji jsou v ka�d� spole�nosti. V Norsku, p�es vysp�l� soci�ln� syst�m, �ebraj� nejen gangy z Rumunska, ale tak� nor�t� ztroskotanci, alkoholici, asoci�ln� schizofrenici a hrani��i. Je celkem jedno, jestli jde o etnick� Nory, nebo dlouhodob� usazen� p�ist�hovalce. P�esto Norsko zav�d� z�konnou �pravu, kdy bude nejen zak�z�no �ebrat. Obdarovat �ebr�ka - a� u� pen�zi nebo j�dlem, a� u� rumunsk�ho organizovan�ho, nebo norsk�ho neorganizovan�ho - bude tak� trestn�m �inem, Dostat m��ete pokutu i p�lro�n� v�zen�. Podrobn� to u n�s nap��klad popsal web iDnes.cz Pom�hat lidem v nouzi se tak stane zlo�inem, charitativn� jedn�n� bude trestn�, je proto ot�zkou, jak v kontextu toho z�kona budou sm�t p�sobit norsk� humanit�rn� organizace zam�en� na bezdomovce. Chudoba se stane zlo�inem, a je�t� v�t��m zlo�inem bude pomoc chud�m. Suma sum�rum: Norsko chce trestn� postihnout projevy soucitu, k�es�ansk�ho milosrdenstv� a lidsk� vz�jemnosti. Tedy projevy princip�, na kter�ch stoj� na�e civilizace a jejich� dodr�ov�n� dostalo euroatlantick� civiliza�n� okruh k takov� m�e humanity, svobody a blahobytu, jak� nen� nikde jinde na planet�. V Norsku z toho te� ud�laj� trestn� �in. Mysl�m si, �e je to - podobn� jako politika norsk� soci�lky - cesta k urychlen�mu konci na�� civilizace. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/KOI8-R/_ude_1.txt 0000644 00000002273 15025362177 0016604 0 ustar 00 � ������� �� �� ��� � ����� ������ �������� (��������� ��������� ������� � �����). ������������ ������ ������������ �������� ������ �������� (������, �� �� �����, ������ ���� ����� ���� �ޣ�� � ����������� �������), � ���� ����������� ��������� �������� � ������� ������� � ������� �������� ���������, ������� �� ���� ������ � ����� �� ������ �������������. ����� ������������� �������� ��� �������� � 1894 ���� ��������� �������� �� ����� � ���������� ����� ���, ���� ����. �� ������� ������� � ������ �ݣ ��������� �����, ����� �������� ��� ����� ������ �������. �� � �� ������� ������� ��������, � 1895 ���� �� ������������� � ����� ����� � �����. ����� 1895 �. ������� �������� ������ � �������, ����� ���� ������������� ������� � ������ ����������� ������� (������������) � ����� � ���� ������������ ������. �������� ������� ���� � ������� �� ��������, �� � �� �� ����� ������� ������� �� ������� � ����������� �����, ��� �� ��������� ��� ��������� � �������� ������������. ����� �������� ������ ���������� �������� �������� ��������� � ��������� ���� ����� � ��� (��������), ����� �������� ������� � ��������� �����������. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/Big5/_ude_1.txt 0000644 00000001347 15025362375 0016462 0 ustar 00 ����j��]Wikipedia�^�̡A���¦�F���ѤU���B�|�����B���H�ӡA�Ѧʬ�j�C�l�@�̡A����C���|�]�C ��F�G�����~�Q�G��ܤ@�A�Τv���~�G��Q�E�A���U��y���G�ʤ��Q�A�X�O�C�ʸU�ءF�G�Q�j�����K���A��^����L�G�ʸU�C�x��D�ѤU���Ӧ@���Ӧ��F���N�U���A�X���B�Hġ�@�A�j��_�j�C ����@���A�X�j�ոܺ���C�m���l�����n��J�u���Aô�]�v�A�m����n��J�u��A��l�]�v�A��H�X���A���Nô�����l�]�C��´��A�H���ڥ��A����]�C �j��o���A�P�D�ݵo�F�p�s�D�B�Х��B�����B�ӾǡB�y���B��w���C���ئh�i�w�\�ש��s������F�\�����֡A�ѱo�Pġ��A����_��ɨ�a��H�A�M�h��Ҹ��չ�A���K���G�C �Z�����A�Ҿڪ̡A�ꭲ���ۥѤ�ɳ\�i��ij�A�G�i�ۥѼs�ǤѤU�աC �娥����l����~�C�i�A�����o��G�d�@�ʤK�Q�E�C commons:���� �n�H�M�T�A�����@�ɡJ����j��C opt/gsutil/third_party/chardet/tests/IBM866/_ude_1.txt 0000644 00000002273 15025362376 0016547 0 ustar 00 � �������� �� �� �� � � ����� �祭���� (�᪫�祭�� ��⠢� ��⥬�⨪� � �����). ���७������ ��⥬� ��堭���� ���稢���� ���ਠ�� ��騬��� (�����, ��� �� ��⠫, ������ �। ᠬ��� ���� ���� � ⢮���� ��諥���), � ⠪�� �����୮� �⭮襭�� ��⥫�� � �祭���� ��뢠�� � ��졥�� ����⥩�� �����⨥, ���⮬� �� ��� ���㯠� � ᯮ�� � ��� �९�����⥫ﬨ. �� �����⥫쭮�� ࠧ�७�� ��� ᥬ���⢠ � 1894 ���� ����⥩�� ��॥堫� �� ��奭� � �⠫��᪨� ��த �����, ���� ������. ��� ��졥�� ��⠢���� � ��奭� ��� ����� �६�, �⮡� ������� �� ���� ����ᮢ ��������. ��� � �� ����稢 ������ �५���, � 1895 ���� �� ��ᮥ������� � �� ᥬ� � ������. �ᥭ�� 1895 �. ��졥�� ����⥩� �ਡ� � �������, �⮡� ᤠ�� ���㯨⥫�� ������ � ���襥 �孨�� �稫�� (�����孨��) � ���� � ���� �९�����⥫�� 䨧���. ������� ��� ᥡ� �� ������ �� ��⥬�⨪�, �� � � �� �६� ����� ������ �� ��⠭��� � �࠭���� ���, �� �� ��������� ��� ����㯨�� � ����᪨� �����孨��. ������ ��४�� �稫�� ��ᮢ�⮢�� �������� 祫����� ����㯨�� � ���᪭�� ����� 誮�� � ���� (�������), �⮡� ������� ������ � ������� ����㯫����. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1252/_ude_1.txt 0000644 00000001541 15025362531 0017743 0 ustar 00 Die Deutsche Schule geh�rt zum Netzwerk der mehr als 140 Deutschen Auslandsschulen, die von der Zentralstelle f�r Auslandsschulwesen im Auftrag des Ausw�rtigen Amtes gef�rdert werden. Von Kuala Lumpur bis Kiew, von Toronto bis Tokio legen Deutsche Auslandsschulen Wert auf individuelle F�rderung, Mehrsprachigkeit und Begegnung der Kulturen. Von der Bundesrepublik Deutschland gef�rdert und mit hervorragendem Lehrpersonal ausgestattet, erhalten die Sch�lerinnen und Sch�ler der Deutschen Schulen im Ausland eine erstklassige Ausbildung und erlangen sowohl deutsche als auch einheimische Schulabschl�sse. Die deutsche Sprache und Kultur, Bildung, Begegnung und Austausch formen die Eckpfeiler der Deutschen Auslandsschulen. Sie wird von Deutschland �ber die Zentralstelle f�r Auslandsschulwesen gef�rdert. Kurz gefasst 10�. Weltkarte Deutsche Schulen international opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-7-greek/_ude_1.txt 0000644 00000003147 15025362723 0020335 0 ustar 00 ���� ���������� ��� �����, ��� ����� �� ���� ��������� �� �� �������, �� ��� �� ������� �� ������������ �� ����� ���, �� �������� ������ �� ������ ��� ����� �dislike� �� ������� �� ������� �� ��� ����, �� facebook �� ��� �� ����������, ����� ��� ���� ����������� ��� ���� ���������, �� ��� ���� �� ������� �� �������� �����, ��� �������� ��� ����. �� ������� ���� �� ������� �� ��� ��������� ��� ����, �� �������� �� �������. ������, ��� � ����������, ��� ��� �� ������� �� ������������ �� �����, ������ �� ������� ����������� �� ������� ����������. ���� ����� � ���; � ������� �� ���� �������� ����� ��� facebook, �� ��� ������ �� �������� �� ����� ��� ������ ������������ �������, �� ��� ����� �� ������ ���� �� ��� ����������� �� ����� �� ���������. � ����� ��� �� ��� �� ������� �� ������� ��� ��������� ����� ��� ��� ��������� ������, ���� ��� �� �������� �� ������ �� ������� ��� ��� ��� ���, �������� ����. ������, � ���������� �� ������ �� ��������� ��������� �����, �� �� �� ��������� �������� ������ �� ��� ����� ���� �� �����. ��� ������ �� �� facebook �������� �� ������ ������, �� ����������� ��� ������ ����� � ������� ���� ������ (remembering ��� �������) ��� ������ �� ����������� � ����������, �� ����� �� ������ ������� ������������ �� �����. ��� �� ������, ������� ���� �� ��� �� �������� ���, �� ����� ��� �������� ��� ����� ����������. ������ ����������� ��� ����������, �� �� ����� �� ���������� ����� ���� ���� �������, �� �� � ����� ��� ������ ��������� ���� ��� ���������. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-8859-2-hungarian/_ude_1.txt 0000644 00000005210 15025363025 0021174 0 ustar 00 Nemr�g mutattunk be egy 25 �ves fi�t, akinek gyakorlatilag gy�gy�t� t�rsas�gra lenne sz�ks�ge, megfelel� int�zm�ny hi�ny�ban azonban az elm�lt egy �vben er�s gy�gyszeres ter�pi�ra k�nyszer�lt. �desanyja szerint t�l er�sre. A riportot itt olvashatja. A t�rt�net kapcs�n pszichi�triai betegek �rdekk�pvisel�it k�rdezt�k a mai magyar pszichi�triai rendszerr�l. A T�rsas�g a Szabads�gjogok�rt fogyat�kos�gyi programvezet�je Verdes Tam�s ( a tov�bbiakban: VT) �s a Pszichi�triai �rdekv�delmi F�rum eln�ke, Rad� Iv�n ( a tov�bbiakban: RI) is �gy l�tja, a bajokat nem a Lip�t bez�r�sa okozza, nincs sz�ks�g egy nagy int�zm�nyre tele betegekkel, �s nem is k�rh�zi �gyban van hi�ny. Mi hi�nyzik? K�rosan alulfejlett rendszer jellemzi a pszichi�tri�t, a legt�bb beteg nem kap semmilyen szolg�ltat�st �s egy nagyon int�zet-centrikus ell�t�rendszer�nk van. Vagyis ha valaki bajban van, nem kap seg�ts�get vagy egy pszichi�triai int�zetben, illetve szoci�lis otthonban kap szinte kiz�r�lag csak gy�gyszeres ter�pi�t. Besz�lget�s gy�gy�t�s alig el�rhet�, a t�b� minim�lis m�don t�mogatja. Hadipszichi�triai zajlik. Nincs id�. A magyar lakoss�g negyede �rintett valami pszichi�triai probl�m�val, a depresszi� n�pbetegs�g, csak a szkizofr�nek sz�ma egy sz�zal�k, ami nem kis sz�m. Irt�zatos sz�m� beteg van. A k�rh�zi ell�t�suk m�g csak megoldhat�, de a rendszeres pszichoter�pi�ra, az egy�nnek igaz�n megfelel� gy�gyszerbe�ll�t�sokra m�r nem tudnak el�g id�t sz�nni az orvosok. J�r�beteg ell�t�sban nagyj�b�l k�t k�rd�st tesz fel az orvos a betegnek �s fel�rja a gy�gyszert, ennyire van id�. Egyszer kisz�moltam, hogy egy betegre egy alkalommal f�l �ra jut, ha az orvos nem adminisztr�l, nincs eb�dsz�nete �s nem megy ki v�c�re. Sz�val nyilv�n nincs 20 perc sem, mik�zben legal�bb 45-60 perc lenne ide�lis, nyugodt k�r�lm�nyek k�z�tt. Ha valaki val�ban elk�peszt� �llapotban van �s k�rh�zban �t m�r j�l kezelni nem hat�kony, sokszor kimondatik, hogy betegotthonba kell mennie. Csakhogy a kett� k�z�tt, a k�rh�zt�l am�g elhelyezik, nincs semmi. Ilyenkor kapja a probl�m�t a hozz�tartoz� vagy az utca. Vagy ilyenkor ? b�r ut�lom, ha a m�dia �gy stigmatiz�l ? lehet, hogy b�ncselekm�nyt k�vet el a beteg vagy � maga lesz �ldozat. Hol van orsz�gos rehabilit�ci�s int�zet? Ha leesik a l�bam, az orrom, a nyakam, arra van. Pszichi�tri�ban hol van ilyen? Pedig itt ez iszony� fontos lenne. Nem elidegen�teni kell a betegeket, hanem integr�lni a t�rsadalomba. Nem v�dett munkahelyet kell adni, ahol simogatj�k a kis feje b�bj�t, hanem �n�ll� munkav�gz�st, olyat, ami neki j�. Arr�l nem besz�lve, hogy vannak �llami kedvezm�nyek a megv�ltozott munkak�pess�g�eknek, arra b�rkit felvesznek, csak pszichi�triai beteget nem. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-romanian/_ude_1.txt 0000644 00000007574 15025363121 0021553 0 ustar 00 Pre�edintele Rom�niei, Klaus Iohannis, a acordat, �n premier� de la preluarea mandatului, un interviu unei televiziuni str�ine. �eful statului a vorbit la TV5 MONDE, �n cadrul principalei emisiuni de politic� extern� a postului francez de televiziune. �n timpul interviului, pre�edintele a declarat c� eradicarea corup�iei a fost tema principal� a campaniei sale electorale �i c� Rom�nia trebuie s� respecte trei puncte esen�iale �n politica extern�: NATO, UE si americanii. Cele mai importante declara�ii ale pre�edintelui Rom�niei, Klaus Iohannis: TV5: Nimeni nu se astepta la victoria dv. Cum analizati victoria dv? Klaus Iohannis: Toat� lumea credea c� o s� pierd, dar s-au �nselat. Dup� primul tur p�rerile aleg�torilor s-au schimbat si rom�nii s-au schimbat. Mai multi oameni au venit la vot si foarte multi din diaspor�. Tot complexul a dus la un rezultat care m-a f�cut presedinte. Un val care continu� si ast�zi. Un val de �ncredere si simpatie. Asta �mi d� mult� energie. TV5: Ati promis s� eradicati coruptie. Aveti mijloace? K.I.: A fost tema principal� a campaniei mele. Coruptia este prezenta �n sferele �nalre ale politice si avem rezulatte notabile. Este un fapt, lupta exist� si este important s� ar�t�m asta poporului. Sunt hot�r�t s� sprijin institutiile care se ocup� de asta. Eu am transmis semnale foarte clare si lupta va continua. Citeste si: +Declara�ia �OCANT� a lui Iohannis despre Ceau�escu + Declaratia DUR� a lui Klaus IOHANNIS care �l va �NFURIA la culme pe Ion ILIESCU +REZULTATE ALEGERI PREZIDEN�IALE 2014. BEC: Iohannis - 54,5�, Ponta - 45,49�. Ce PRIORIT��I are presedintele ales TV5: Alianta cu americanii va continua? K.I.: Cu siguranta nu vor fi schimbari esentiale in abordare. Ei sunt partenerii nostri strategici. Avem trei puncte ale politicii externe, NATO, UE si americanii. Este si loc de relatii bilaterale, cum ar fi relatia bilaterala cu Franta. Romania trebuie sa fie un partener serios si de curs� lung�. TV5: Rusia? K.I.: Din p�cate exist� Ucraina si am fi preferat ca asta s� nu se �nt�mple. Pentru noi europenii acestea sunt niste abuzuri. Rusia a c�lcat linia rosie. Rom�nia consider� c� nu sunt alte solutii. TV5: Cum vedeti conflictul, va ajunge in Rom�nia? K.I.: Nu este un scenariu posibil dar vom fi foarte prudenti. TV5: Veti veni la Paris, ce relatii veti avea cu Franta? K.I.: Avem un parteneriat traditional care este secular. Multi investitori francezi vor veni �n Rom�nia. Limba francez� este foarte r�sp�ndit� la noi, si cred c� vor creste optiunea pentru francez� ca limb� str�in�. Si eu imi voi imbunatati cunostintele de francez�. Cele mai comentate: +Dezv�luiri. Cum s-a �mbog�tit Iohannis folosindu-se de falsi mostenitori si de acte fabricate +Marea greseal� a lui Traian B�sescu. 10 ani de mandat sau cum se ajunge de la Presedinte-juc�tor la Presedinte-vinovat. Editorial de Dan Andronic +PRIMA dezbatere FAT� �N FAT�. Ponta: Nu suntem slugile dumneavoastr�. C�nd a�i fost la mine �n birou era�i foarte umil. Iohannis: Unde v� crede�i, la biroul dumneavoastr�? Biroul este �ara! TV5: Se reproseaz� probleme de rasism. Este o prioritate? K.I.: Da, daca nu reglam problema se va agrava. Suntem foarte preocupati de romi. Trebuie s� vedem unde s-au f�cut erori la noi si in UE. Dar asta nu este doar o problema a Romaniei. Cunosc sensibilitatile in Franta si peste tot despre romi. Toti ne dorim sa rezolvam "64' le monde en fran�ais", emisiunea �n care a fost prezentat interviul cu pre�edintele Rom�niei, Klaus Iohannis, este principala emisiune de analiz� a politicii externe a postului TV5MONDE, emisiune care prezint� afacerile interna�ionale din perspectiva ��rilor francofone. R�m�ne�i pe EVZ.ro pentru a afla, �n timp real, cele mai importante declara�ii ale pre�edintelui Rom�niei, Klaus Iohannis. Tag-uri: klaus iohannis, iohannis interviu, interviu iohannis, declaratii iohannis, klaus iohannis declaratii, interviu klaus iohannis, tv5, interviu iohannis tv5, iohannis interviu tv5 opt/gsutil/third_party/chardet/tests/utf-8/_ude_1.txt 0000644 00000001045 15025363122 0016621 0 ustar 00 역사적 예수 연구자들은 복음서나 사도들의 서신서 속의 교리적 예수가 아닌, 역사적 인간으로서의 예수를 추구한다. 20세기 이후 역사적 예수에 대한 연구는 마커스 보그, 가톨릭 수사 출신으로 환속한 도미닉 크로산 등의 예수 세미나 운동 시작을 통해 진행되고 있다. 대한민국에서는 한국 기독교 연구소(소장 김준우)에서 크로산 등의 신학 문서들을 출판하여, 역사적 예수에 대한 연구 성과들을 소개하고 있다. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-polish/_ude_1.txt 0000644 00000006525 15025363133 0021243 0 ustar 00 Naukowcy zauwa�yli, �e zmiana rytmu snu w dni wolne od pracy prowadzi do rozregulowania naszego wewn�trznego zegara biologicznego. Zjawisko to nazwano "social jet lag", czyli spo�eczny jet lag. Badanie z udzia�em ponad 800 ochotnik�w wykaza�o, �e osoby, kt�re w dni wolne od pracy sypiaj� w innych godzinach ni� w dni robocze, s� bardziej nara�one na oty�o�ci i wynikaj�ce z niej choroby, ni� ci, kt�rzy przez ca�y tydzie� k�ad� si� spa� i wstaj� mniej wi�cej w podobnych godzinach. W przeciwie�stwie do jet lagu, czyli zespo�u nag�ej zmiany strefy czasowej, polegaj�cego na desynchronizacji organizmu, kt�ra objawia si� m.in. chwilowymi zaburzeniami apetytu i problemami �o��dkowo-jelitowymi, spo�eczny jet lag mo�e przybra� posta� przewlek�� i towarzyszy� nam przez ca�e �ycie zawodowe, dlatego jego wp�yw na metabolizm mo�e by� znacznie powa�niejszy. - Zjawisko spo�ecznego jet lagu nie zosta�o jeszcze dok�adnie przebadane. Uwa�amy jednak, �e jako czynnik wp�ywaj�cy na rozregulowanie zegara biologicznego, ma wp�yw na nasze zdrowie � m�wi autor badania, dr Michael Parsons, z wydzia�u genetyki ssak�w przy Radzie ds. Bada� Medycznych, agencji rz�dowej odpowiedzialnej za koordynacj� i finansowanie bada� medycznych w Wielkiej Brytanii. Czas na zdrowie: Jak walczy� z oty�o�ci� - Czy kilka zb�dnych kilogram�w to ju� oty�o��? Kiedy rzeczywi�cie powinni�my zacz�� si� martwi� nasz� wag�? A je�eli ju� mamy z ni� problem, jak skutecznie zrzuci� kilogramy? - Onet. - Nasz eksperyment potwierdzi� wnioski z wcze�niejszego badania, kt�re dowiod�o, �e istnieje zwi�zek mi�dzy ostr� form� spo�ecznego jet lagu, a wzrostem BMI. Nasze badanie po raz pierwszy wskaza�o, �e zmiany rytmu snu zwi�kszaj� zagro�enie chorobami zwi�zanymi z oty�o�ci�. Naukowcy zmierzyli wzrost, wag� i obw�d w pasie uczestnik�w badania, przeanalizowali te� biomarkery stan�w zapalnych i cukrzycy w krwi. Wyniki por�wnano z danymi z kwestionariusza na temat d�ugo�ci snu i chronotypu, czyli typu aktywno�ci oko�odobowej. Badacze stwierdzili, �e ju� r�nica dw�ch godzin w rytmie snu w dni wolne od pracy mo�e podwy�sza� zagro�enie wzrostem BMI i zwi�ksza� obecno�� biomarker�w stan�w zapalnych i cukrzycy. Od nadwagi si� zaczyna, a gdy nadwaga przekszta�ca si� w oty�o��, nie tylko jest ci ci�ej �y�, dopada ci� tak�e wiele powa�nych chor�b i dolegliwo�ci, w tym. m.in. problemy z uk�adem kra�enia, cukrzyca, zwyrodnienie staw�w. Do jakich jeszcze chor�b prowadzi oty�o��? Przyczyny tego wzrostu na razie s� nieznane, ale wiele wskazuje, �e spo�eczny jet lag zaburza zdrowe nawyki, takie jak dieta i gimnastyka, na tyle, �e odbija si� to na zdrowiu. - Badanie pomo�e nam zrozumie� fizjologi� spo�ecznego jet lagu i zwi�zek tego zjawiska z oty�o�ci� i chorobami wynikaj�cymi z oty�o�ci � t�umaczy dr Terrie Moffitt, wsp�autorka badania. - Dalsze badania mog� wp�yn�� na polityk� zapobiegania oty�o�ci, poprzez zmiany praktyk prowadz�cych do spo�ecznego jet lagu, takich jak harmonogram pracy czy zmiana czasu na letni. Profesor David Lomas z Rady ds. Bada� Naukowych zauwa�a: - To badanie przynosi kolejne dowody na to, �e funkcjonowanie niezgodne z zegarem biologicznym, nawet na bardzo ma�� skal�, mo�e po cz�ci przyczynia� si� do wzrostu oty�o�ci i zwi�zanych z ni� chor�b. - Nale�a�oby przyjrze� si� w jaki spos�b zmiany w rozk�adzie dnia i diecie mog� zmniejsza� ten szkodliwy trend i wp�ywa� na popraw� zdrowia publicznego - dodaje. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/iso-2022-jp/_ude_1.txt 0000644 00000003031 15025363602 0017442 0 ustar 00 ======================================================================== $B%3%s%=!<%k(J $B%"%W%j%1!<%7%g%s(J : universalchardet $B%W%m%8%'%/%H$N35MW(J ======================================================================== $B$3$N(J universalchardet $B%"%W%j%1!<%7%g%s$O!"(JAppWizard $B$K$h$C$F:n@.$5$l$^$7$?!#(J $B$3$N%U%!%$%k$K$O!"(Juniversalchardet $B%"%W%j%1!<%7%g%s$r9=@.$9$k3F%U%!%$%k$N(J $BFbMF$N35N,$,5-=R$5$l$F$$$^$9!#(J universalchardet.vcproj $B$3$l$O!"%"%W%j%1!<%7%g%s(J $B%&%#%6!<%I$G@8@.$5$l$k(J VC++ $B%W%m%8%'%/%H$N%a%$%s$N(J $B%W%m%8%'%/%H(J $B%U%!%$%k$G$9!#(J $B%U%!%$%k$r@8@.$7$?(J Visual C++ $B$N%P!<%8%g%s>pJs$H!"%"%W%j%1!<%7%g%s(J $B%&%#%6!<%I$GA*Br$7$?%W%i%C%H%U%)!<%`!"9=@.!"$*$h$S%W%m%8%'%/%H$N5!G=$K4X$9$k(J $B>pJs$,5-=R$5$l$F$$$^$9!#(J universalchardet.cpp $B$3$l$O!"%a%$%s$N%"%W%j%1!<%7%g%s(J $B%=!<%9(J $B%U%!%$%k$G$9!#(J ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// $B$=$NB>$NI8=`%U%!%$%k(J : StdAfx.h, StdAfx.cpp $B$3$l$i$N%U%!%$%k$O!"%3%s%Q%$%k:Q$_%X%C%@!<(J (PCH) $B%U%!%$%k(J universalchardet.pch $B$H%W%j%3%s%Q%$%k:Q$_7?%U%!%$%k(J StdAfx.obj $B$r(J $B%S%k%I$9$k$?$a$K;HMQ$7$^$9!#(J ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// $B$=$NB>$N%a%b(J : AppWizard $B$G$O(J "TODO:" $B%3%a%s%H$r;HMQ$7$F!"%f!<%6!<$,DI2C$^$?$O%+%9%?%^%$%:$9$k(J $B%=!<%9ItJ,$r<($7$^$9!#(J ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-slovak/_ude_1.txt 0000644 00000002415 15025364006 0021236 0 ustar 00 Za�o som bol rodi�om naozaj v�a�n�, bolo �e na�etrili dos� pe�az�, aby som mohol �s� �tudova�. Otec ma neposlal na �t�tnu, ale dokonca na jednu z najprest�nej��ch s�kromn�ch univerz�t v Kanade. P� rokov som �tudoval Ekonomick� fakultu v Toronte a kon�il som s vyznamenan�m a �erven�m diplomom. U� v poslednom ro�n�ku som nemal o pr�cu n�dzu a mnoh� firmy sa predch�dzali, aby ma zlan�rili pracova� u nich. Ja som sa v�ak nikdy nenechal up�sa� natrvalo a ro�n� kontrakt som v�dy predl�oval, len o �al�� rok. Moje ciele boli vy��ie, ako iba zar�ba� na druh�ch. T��il som pracova� s�m pre seba a tak sa mi o tri roky nesk�r podarilo zaregistrova� spolo�nos� s n�zvom SVET. �innos�ou podnikania bol obchod s energiami. Zjednodu�ene povedan�, odpredaj z�sob zemn�ho plynu od spolo�nosti, kde ho maj� nadbytok a po �ase, alebo pod�a potreby, predaj spolo�nosti, alebo krajine, kde je ho naopak nedostatok. Ke�e ceny energii s� ve�mi kol�sav�, so z�kladn�m kapit�lom sa d� na t�chto pohyboch slu�ne zarobi�. Po�iato�n� kapit�l som z�skal od Torontskej �t�tnej banky, ke�e som bol najlep��m absolventom ekon�mie - nemali probl�m investova� do m�a. U� po prvom roku som mal prenajat� cel� dvadsiate tretie poschodie Lemieuxovho mrakodrapu vo v�chodnom Yorku a o desa� rokov nesk�r, patril cel� mne. opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1250-slovene/_ude_1.txt 0000644 00000004747 15025364235 0021430 0 ustar 00 Kako tudi brez povi�ice do zadovoljstva na delovnem mestu Avtor: Ana Rupar �e res, da veliko ljudi pravi, da jih na delu najbolj motivira dobra pla�a in po�ten odnos, vendar, ali jih to tudi osre�uje? Mo�nosti, da dve osebi na�tejeta pet istih motivacijskih dejavnikov in to v istem vrstnem redu, je komaj ena proti sto tiso�. Mo�nosti, da dve osebi na�tejeta pet istih motivacijskih dejavnikov in to v istem vrstnem redu, je komaj ena proti sto tiso�. O delovni motivaciji je bilo �e veliko napisano, opravljene so bile �e �tevilne raziskave, katerih skupni imenovalec je, da ljudi na delovnem mestu najbolj motivirajo: odprta komunikacija, zaupanje, mo�, priznanje, lastni�tvo, zanimivo delo, cilji, delovni �as in seveda pla�ilo. Bogastvo in fleksibilen delovnik vendarle ne osre�ujeta vseh Najnovej�a raziskava kulture dela, ki je zajemala 850 tiso� ljudi, to postavlja na glavo. Njen avtor Chester Elton rezultatov prej�njih raziskav sicer ne zanika, trdi pa, da ti dejavniki motivirajo le nekatere ljudi, medtem ko drugih ne oziroma jih lahko celo demotivirajo. Njihova raziskava je izhajala iz obse�nih raziskav ameri�kega psihologa Stevena Reissa, ki je ugotovil, da smo si ljudje veliko bolj razli�ni, kot mnogi mislijo � medtem ko nekatere spodbujajo tekmovanje, zmage in bogastvo, druge zadovoljujeta ob�utek samostojnosti in socializacija. Izhajajo� iz tega so dolo�ili 23 razli�nih motivacijskih dejavnikov � od izzivov, odlikovanj, timskega dela, pomo�i, so�utja, zabave, kreativnosti, u�enja do denarja in presti�a. Ko so ljudi spra�evali, kaj od na�tetega jih najbolj spodbuja, so ugotovili, da je mo�nosti, da dve osebi na�tejeta pet istih dejavnikov v istem vrstnem redu, komaj ena proti sto tiso�. Motivacija ni enozna�na, ima globlji pomen Dejstvo je namre�, da motivacijskih dejavnikov ni mogo�e kar tako preprosto posplo�iti na vse. Zato je delovno motivacijo treba iskati prav pri vsakem posamezniku posebej. Do odgovora lahko pridemo s tremi preprostimi vpra�anji: 1. Se dela veseli�? 2. Te delo napolnjuje z energijo? 3. Ali o delu pripoveduje� z �arom, navdu�enjem? Ljudje, ki lahko na vsa tri vpra�anja odgovorijo pritrdilno, so v svojem delu zagotovo na�li globlji pomen, po�utijo se bolj polni energije in zadovoljni, svoje delo pa razumejo kot enega najve�jih virov zadovoljstva. Vsako delovno mesto neprijetne zadol�itve in �e vidimo le te, bomo povsod nezadovoljni. Vsako delovno mesto neprijetne zadol�itve in �e vidimo le te, bomo povsod nezadovoljni. Zadovoljstva ni treba ravno iskati v novi slu�bi opt/gsutil/third_party/chardet/tests/windows-1251-russian/_ude_1.txt 0000644 00000002273 15025366475 0021442 0 ustar 00 � �������� �� �� �� � ����� ���� ������� (�������� ��������� ���������� � ����). ���������� ������� ����������� �������� ��������� ������ (������, ��� �� �����, ������� ���� ������ ��� �� � ���������� �����), � ����� ������������ �������� ������� � ������� ������ � ������� �������� ��������, ������ �� ����� ������� � ���� �� ������ ��������������. ����� ������������ �������� ��� ��������� � 1894 ���� ������� �������� �� ����� � ��������� ����� ����, ���� ������. ��� ������ �������� � ����� � ��������� ����, ���� ������ ��� ���� ������� ��������. ��� � �� ������ ��������� ��������, � 1895 ���� �� ������������ � ����� ���� � ������. ���� 1895 �. ������ ������� ����� � �������, ���� ���� ����������� ������� � ���� ��������� ����� (�����������) � ���� � ���� �������������� ������. ������ ������ ��� �� �������� �� ����������, �� � �� �� ���� �������� ������� �� �������� � ����������� ����, ��� �� ��������� ��� �������� � ������� �����������. ������ �������� ����� ����������� �������� �������� �������� � �������� ����� ���� � ����� (�������), ���� ������ �������� � �������� �����������.
| ver. 1.4 |
Github
|
.
| PHP 8.2.28 | Generation time: 0.01 |
proxy
|
phpinfo
|
Settings